Knjiga odrešitve

Režija: Albert Hughes
Igrajo: Denzel Washington, Gary Oldman, Mila Kunis, Ray Stevenson, Jennifer Beals...
Žanr: akcijska pustolovska drama
Dolžina: 1h 58min / 118min

V svetu, ki ga je opustošila apokalipsa, se samotni bojevnik Eli poda na pot odrešitve človeštva. S sabo nosi knjigo znanj, s katero lahko znova zgradi civilizacijo, toda njegova pot je posejana s številnimi ovirami. Na vsakem koraku ga pričaka nezaupanje ljudi in krvoločni roparji, simbol moči, ki ga nosi, pa zamika tudi tirana manjšega mesta. Da bi se dokopal do knjige, nad Elija pošlje vse svoje sile, a ne računa na njegovo odločnost in mojstrsko znanje vihtenja orožja.

Povzetek

V ne tako oddaljeni prihodnosti, kakšnih 30 let po poslednji vojni, se po puščavi, ki je bila nekoč Amerika, potika osamljen možakar. Mesta so prazna, avtoceste razrite, zemlja izsušena – vsepovsod posledice katastrofalnega opustošenja. Nobene civilizacije, nobenih zakonov. Ceste so v lasti gangsterjev, ki so človeka pripravljene ubiti zgolj za njegove čevlje, požirek vode... ali za prazen nič.

A temu popotniku niso kos.

Eli (Denzel Washington) je bojevnik zaradi potrebe in ne zato, ker bi tako želel. Išče mir, a če ga izzovejo, nasprotnika pobije, še preden sploh dojame, kakšno napako je storil. Ne ščiti lastnega življenja, temveč svoj up na prihodnost; up, ki ga nosi in varuje že 30 let in za katerega je odločen, da ga uresniči. Žene in usmerja ga vera v nekaj večjega, kot je on sam, in storil bo vse, da preživi… in da gre naprej.

Le ena oseba v tem uničenem svetu razume, kakšno moč ima v rokah Eli, in ta oseba je odločena, da si to moč prisvoji: Carnegie (Gary Oldman) je samozvani despot začasno vzpostavljenega mesta tatov in strelcev. Njegova posvojena hči Solara (Mila Kunis) Elija občuduje iz drugačnih razlogov: pokaže preblisk tega, kar morda obstaja zunaj očimove nadvlade.

A nobeden od njiju ga ne bo zlahka zaustavil. Nič – in nihče – ga ne more onemogočiti. Eli mora naprej, da izpolni svojo usodo in pomaga zdesetkanemu človeštvu.

Podjetje Alcon Entertainment predstavlja produkcijo hiše Silver Pictures: film bratov Hughes Knjiga odrešitve. V glavnih vlogah nastopajo dvakratni oskarjevec Denzel Washington (Training Day, Glory), Gary Oldman (The Dark Knight, Harry Potter), Mila Kunis (Forgetting Sarah Marshall), Ray Stevenson (Punisher: War Zone), Jennifer Beals (The L Word), Frances de la Tour in Michael Gambon (oba iz filma Harry Potter and the Goblet of Fire).

Knjigo odrešitve sta po scenariju Garyja Whitte režirala brata Hughes Brothers (Menace II Society, Dead Presidents). Producentje so bili Joel Silver, Denzel Washington, Broderick Johnson, Andrew A. Kosove in David Valdes, izvršni producenti Steve Richards, Susan Downey in Erik Olsen, koproducenti pa Steven P. Wegner, Yolanda T. Cochran in John David Washington.

Za kamero so film pomagali ustvarjati še direktor fotografije Don Burgess, scenografinja Gae Buckley, montažerka Cindy Mollo in kostumografka Sharen Davis. Za posebne učinke je skrbel John Farhat, glasbo je zložil Atticus Ross.

Knjiga odrešitve po ZDA distribuira Warner Bros. Pictures, podjetje v sklopu Warner Bros. Entertainment Company, na mednarodne trge pa Summit Entertainment.

O nastajanju filma

"Nekega dne sem zaslišal glas; kot bi prihajal iz mene.
Popeljal me je na tisti kraj… Našel sem knjigo, zakopano globoko v ruševinah. In glas mi je velel, naj jo odnesem na zahod."

"Pri tej zgodbi mi je bilo všeč, da je akcijska pustolovščina, a hkrati govori o predanosti, požrtvovalnosti, preživetju in človeški naravi," pravi Allen Hughes, ki je z bratom dvojčkom Albertom režiral Knjigo odrešitve. Za dvojico je to že peti celovečerec; debitirala sta pri dvajsetih letih z ganljivo in hvaljeno dramo Menace II Society.

Kot pravi Albert Hughes, nas Knjiga odrešitve "popelje v prihodnost, ki je zdesetkana – bodisi zaradi vojne, jedrskih ali naravnih katastrof ali zaradi kakršnekoli poljubne kombinacije dogodkov; to ni pomembno. Razdejanje je popolno, kar nam je dalo priložnost, da ugibamo, kako je ta svet sploh videti in kako bi ljudje preživeli, če bi bila celotna infrastruktura povsem izbrisana in bi morali živeti v prvobitnih, primitivnih razmerah. Vsekakor bi vladalo brezzakonje. A pojavili bi se posamezniki, ki bi dojeli pomembnost ciljev in prevzeli vodilni položaj."

Eden takšnih redkih posameznikov je Eli. V času, ko so ljudje bodisi lovci ali žrtve, si Eli drzne biti svobodnjak, predan zgolj prepričanju v to, kar počne, in odločnosti, da zadevo spelje do konca. A cena za to, da posluša svojo vest, je visoka. Brez premora, brez doma… domala sleherni dan ga izpostavlja novim nevarnostim in novim bitkam proti silam, ki skušajo njega in vse, kar je še ostalo od civilizacije, potegniti v brezno pogube.

Denzela Washingtona je zgodba tako prevzela, da si je, ko so mu ponudili glavno vlogo, zadal tudi vlogo producenta. "To je zanimivo potovanje," priznava. "Eli ima nadvse pomembno nalogo, ki jo skuša že dolgo izpeljati. Ko ga spoznamo, je že skoraj pri kraju, a najhujše preizkušnje šele prihajajo."

Kdo natanko je Eli, od kod prihaja in kam gre v glavnem ostaja skrivnost, in to namenoma. "Lik, kakršen je Eli, skrivnostni osamljeni bojevnik," pravi Allen Hughes, "je skoraj mitičen. Jasno je, da ima bogato zgodovino, a je ne smemo povsem razkriti. Denzel je namenoma počel drobne reči, ki nekoliko osvetlijo njegovo preteklost, a je ne razkrijejo izrecno. Domislil se je, da ima Eli na hrbtu brazgotino od opeklin, namig na katastrofo, ki jo je bil preživel. Dobro se je odrezal v slikanju podrobnosti, zaradi katerih je Eli naravnost mističen."

"Denzel se je poglobil v dušo filma in ga popeljal onkraj akcijske drame, ki šprica od adrenalina," pravi producent Broderick Johnson. "Ob njegovi igri si zaželiš, da bi hodil ob njegovem boku; da bi te prevzela njegova pot in ovire, na katere naleti." Johnsonov dolgoletni producentski partner Andrew A. Kosove dodaja: "Ena od tem v filmu je vera v to, da zmoreš storiti nekaj, kar je treba, in to speljati do konca. Elijeva pot je trnova, in to dobesedno, a prepričan je, da mu bo uspelo. Trdno verjame v to, kar počne."

Prepričanje ga resda osredotoča, a pri življenju ga ohranjajo odrezavost in hitre pesti. Producent Joel Silver, gonilna sila nekaterih najbolj nepozabnih akcijskih hollywoodskih filmov, namigne na dvojno naravo junaka: "Izpolniti mora nalogo. Če ga skušajo ljudje speljati na stranpoti ali ga iz kakršnegakoli razloga onemogočiti, bo, enostavno povedano, storil vse, da ga ne zustavijo. Verjetno mu odpustimo njegova dejanja, saj je v srcu pošten in miroljuben človek, in njegova naloga mu pomeni vse."

"Ni kot drugi. Ne boš ga prisilil, da stori, kar hočeš."

Elijev najmogočnejši sovražnik je možakar po imenu Carnegie, ki je kot Eli med redkimi preživelimi ostanki "poprejšnjega časa" in ga bremenijo spomini na to, kako je bilo včasih. "Eli v filmu razloži: 'Ljudje se zdaj pobijajo med seboj za reči, ki smo jih nekoč metali proč' – in pri tem govori o osnovnih potrebščinah, kot so milo ali vžigalice, ki so zdaj redki in cenjeni proizvodi," razkriva Albert Hughes.

V nasprotju z Elijem je Carnegie preteklih 30 let posvetil vzpostavljanju imperija sredi ruševin zapuščenega mesta, in okus po oblasti ga žene naprej. Vajen je, da dobi, kar hoče, in zdaj hoče knjigo, ki jo Eli nosi v svojem nahrbtniku – Sveto pismo, ki je menda zadnja kopija na Zemlji.

Kot ustvarjalec filma je Washington znatno pripomogel k razvoju lika Elijevega sovražnika. "Denzel je najprej začel izrisovati Carnegieja med pripravami na produkcijo, češ da je pozitivni lik dober le v tolikšni meri, kot je negativec negativen," se spominja Allen Hughes. "Razglabljali smo, ali je Carnegie enobarvni negativec ali zgolj možakar, ujet v hudih časih, ki grdobije počne, da preživi. A pri Carnegiju reči niso črno-bele; sive so. Zaradi ostankov svoje človečnosti je še bolj nepredvidljiv."

Washington in brat Hughes so se strinjali, da mora biti igralec, ki bo zasedel vlogo Carnegieja, za Elija izziv; tako so se domislili Garyja Oldmana. "Gary je izjemen igralec in hotel sem igrati z najboljšim," pravi Denzel.

"Carnegie je v bistvu diktator," povzame Oldman. "Mesto je zgradil na podlagi nasilja in prilaščanja izjemno cenjene dobrine – sveže vode – saj se spominja, kje jo je mogoče najti. A tudi prebrisan je. Filozof je. Pozna knjigo, ki jo prenaša Eli, in zaveda se, kaj lahko ta knjiga doseže, saj je del njegove lastne zgodovine, njegovega otroštva. Že leta jo išče."

Osnovno vprašanje, ki ga poraja film, je: Kaj pripomore k nastanku civilizacije. Eli verjame, da bo Svet pismo osnova za novo, pošteno in pravično družbo, priložnost za nov začetek in izogib preteklih napak, Carnegie pa taisto knjigo vidi kot orodje za nadzor nad ljudmi in razširitev svoje nadvlade. Carnegie si ne obotavlja izničiti Elija, a si hkrati ne more kaj, da bi ga ta možakar ne pritegnil; možakar, ki se mu drzne postaviti po robu, ne pa kot razbojniki v njegovi službi ali zgubljene duše, ki lomastijo po pokrajini. "Eli daje vtis mogočnosti," pravi Oldman. "Odločen je, vzdržljiv in zbran. Carnegie podobnega človeka še ni srečal."

Njun spopad se odigrava med problemi obstanka, ki zadevajo vse okoli njiju; to je še ena tematika, ki jo proučuje film. Scenarist Gary Whitta se je nekoč udeležil dvodnevnega praktičnega tečaja v preživetju, kjer se je naučil nekaj neverjetnih resnic, ki so navdihnile nekatere akcijske prizore. "Najprej se naučiš, da zadeva ni prijetna. Morda boš moral jesti ali piti nekaj, kar sicer ne bi niti pod razno, a storil boš, kar pač moraš, da preživiš; to je osnova človeške narave."

"Ne nameravam ostati. Nekje drugje moram biti."

Čeprav Elija žene en sam cilj, je Washington prepričan, da njegovo pot sestavljajo tudi nauki, za katere se še ne zaveda, da se jih mora naučiti. "Ko gre skozi Carnegiejevo mesto, postane predmet neželene pozornosti – ne le Carnegiejeve: Canegiejeva posvojenka Solara je nedolžno bitje, ki Elija opomni, da biti človek pomeni biti v družbi drugih ljudi. V želji, da zaščiti knjigo ne počne nič drugega to to; a morda je del njegove odgovornosti tudi to, da se odpre in stori tudi kaj za druge. Res mu je bila zaupana ta knjiga, a zavedati se mora, da mora njeno sporočilo dati tudi drugim. To je bržkone zadnji preizkus, ki ga čaka, in to mu ni všeč."

V Carnegiejevem gospodinjstvu je poleg Solare tudi njegova slepa žena Claudia; obe je bil pred leti rešil pred smrtjo v divjini. "Carnegie ju varuje," pravi Mila Kunis, ki igra Solaro, "vendar to plačujeta tako, da sta domala njegovi sužnji. Solara je bistra in ima trdnega duha; verjame, da je v življenju kaj več kot le to mesto, a dokler ne spozna Elija, nima navdiha, da pobegne."

Claudio, ki ima s hčerjo močno vez, igra Jennifer Beals. Ženski družno prenašata Carnegiejeve izbruhe in maltretiranje – če ne zaradi drugega zato, da se podpirata. "Bealsova na svojem obrazu odigra njuno celotno mučno preteklost," pravi Albert Hughes. "Med njima ni veliko dialogov, zato veliko podaja prek govorice telesa in izrazov na obrazu."

"Videti hočem, kakšen je preostali svet."
"Ne, pa nočeš."

Uvodni prizori filma gledalce popeljejo v srhljivo resničnost; Eli hodi mimo dolgo mrtvih trupel in izropanih, požganih vozil. Pred njim in za njim so neskončni kilometri osamljene poti, čemur so med snemanjem rekli kar Avtocesta smrti. Joel Silver temu svetu pravi "futurističen in hkrati zlomljen prostor, nenavaden in nerealen, kjer komaj kaj še funkcionira."

Poducent Broderick Johnson pravi, da so "vedeli, da bosta brata Hughes ustvarila samosvoj vizualni stil, ki je bistvo akcijskih prizorov in tematik filma." Seveda je bilo ustvarjanje "tega primitivnega načina obstoja 30 let v prihodnosti velik izziv," dodaja producent David Valdes. "Običajno ob futurističnem filmu pomislimo na konceptualna vozila in si izmišljamo, kako naj bi bil videti kuhinjski mešalnik. Pri Knjigi smo si zamislili, da v prihodnosti delujejo samo osnovni mehanski pripomočki, ostanki preteklosti."

Albert Hughes navaja, da so jih pri vizualnem stilu na nek način "navdihnile podobe iz stripov, čeprav zgodba ne izvira od tam. Po zgledu avtorjev stripov, kakršni so Tommy Lee Edwards, Chris Weston in Rodolfo Dimaggio, smo dosegli celotno podobo filma: barvna paleta, liki, prizorišča in lokacije."

Kot običajno sta si Allen in Albert delo učinkovito razdelila: prvi je delal na pripravi produkcije, na razvoju scenarija in iskanju igralcev, slednji pa se je osredotočil na podobo filma in kamero, a sta bila ves čas v navezi. "Allen in Albert sodelujeta kot eno. Odlično se izpopolnjujeta in vsak od njiju da filmu veliko svojega," pravi producent Andrew A. Kosove.

Snemali so na različnih lokacijah v New Mexicu, predvsem v Albuquerqueju in okolici ter na cestah Conchitija Puebla, kar je imelo tudi svoje slabe strani – kot so na primer siloviti peščeni viharji. "Vremenske neprilike se lahko vzamejo od nikoder. Lahko je krasen sončen dan, v naslednjem trenutku pa je kot v prizoru Čarovnika iz Oza, v katerem odpihne Dorothyjino hišo," se v smehu spominja Allen Hughes.

Že v uvodnem prizoru Elijevo kruto in negostoljubno okolico zaznamuje gozd in ga hkrati oriše: bister, iznajdljiv mož, ki zna uporabiti vse okoli sebe, da preživi. Gozd namiguje na žrtve in tveganja, ki jih takšen obstoj zahteva. "Mislim, da smo prikazali elemente nagona in človeške narave, s čimer se lahko poistoveti vsakdo," pravi Albert Hughes. "Upamo, da bodo gledalci našli čustveno povezavo z našimi liki in iz kina odnesli nekaj, kar bo ostalo z njimi."

Njegov brat Allen dodaja: "Radi bi, da film gledalce opomni, kako dragoceno je življenje. Zgodba se dotakne univerzalnih tem predanosti, žrtvovanja in, konec koncev, upanja."

Igralska zasedba

Denzel Washington (Eli/producent) je bil že petkrat v igri za oskarja, kipec pa je dobil dvakrat: leta 1989 za vlogo v vojni drami Glory in nato leta 2001 za Training Day. V svoji igralski karieri si je prislužil še nešteto drugih nagrad in priznanj, priznan je pa tudi kot režiser.

Trenutno z režiserjem Tonyjem Scottom snema akcijski triler Unstoppable, spomladi pa bo na Broadwayu nastopil v obujeni s Pulitzerjevo nagrado okinčani igri Augusta Wilsona Fences.

Nazadnje smo ga videli v filmih The Taking of Pelham One, Two, Three (predelavo klasike je režiral Tony Scott), režiral je in s Forestom Whitakerjem igral v The Great Debaters, ob Rusellu Crowu je igral v American Gangster Ridleyja Scotta, Inside Man Spika Leeja, Déjà Vu, Man on Fire, The Manchurian Candidate, Out of Time, John Q

Leta 2002 je Washington prvič poprijel za režisersko palico in posnel kritiško priznano dramo Antwone Fisher, ki je nastala po knjižni avtobiografski uspešnici Finding Fish in osvojil nemalo nagrad. Z Jerryjem Bruckheimerjem je leta 200 posnel uspešnico Remember the Titans, z Normanom Jewisonom, s katerim sta posnela A Soldier Story, je sodeloval pri filmu The Hurricane: za vlogo Rubina “Hurricane” Carterja, boksarja težke kategorije iz 60-ih, ki so ga po krivici zaprli zaradi umora, je bil v igri za zlati globus in za oskarja.

Med drugim je posnel še filme The Bone Collector, Fallen, He Got Game, The Siege Courage Under Fire, The Preacher’s Wife, Crimson Tide, Virtuosity, Devil in a Blue Dress in Malcolm X, ki velja za enega najboljših filmov leta 1992.

Leta 2000 se je oprijel še ene vloge: za HBO je produciral dokumentarec Half Past Autumn: The Life and Works of Gordon Parks in si prislužil nominaciji za dva emmyja; v igri za kipec je bil tudi kot izvršni producent biografije Hank Aaron: Chasing the Dream, za grammyja pa se je potegoval z albumom za otroke John Henry, pri katerem je bil pripovedovalec.

Kariero je začel na newyorških odrskih deskah ter nadaljeval na Broadwayu, televizijski debi pa je imel leta 1979 v TV filmu Flesh and Blood, vendar je šele vloga v gledališki igri A Soldier’s Play tako očarala producente mreže NBC, da so ga najeli za serijo St. Elsewhere. Leta 1982 je ta Normana Jewisona ponovil vlogo z odrskih desk v preimenovanem filmu A Soldier’s Story in posnel še Power Sydneyja Lumeta, Cry Freedom Richarda Attenborougha (prva nominacija za oskarja), For Queen and Country, The Mighty Quinn, Heart Condition, Glory, Mo’ Better Blues, Ricochet, Mississippi Masala, Much Ado About Nothing Kennetha Branagha, Philadelphia in The Pelican Brief.

Gary Oldman (Carnegie) je milijonom znan kot Sirius Black, boter Harryja Potterja, kot Batmanov sodelavec Gordon, kot Drakula, Beethoven, Lee Harvey Oswald ali Sid Vicious, če naštejemo zgolj peščico nepozabnih vlog, ki jih je nanizal v skoraj dvajsetih letih svojega dela. Nazadnje je v Zemeckisovi priredbi klasične praznične zgodbe A Christmas Carol igral ob Jimu Carreyju.

Kariero je začel leta 1979 na londonskih gledaliških deskah in prejel celo paleto nagrad. Filmski debi je dočakal leta 1986 v biografskem filmu Sid & Nancy kot pankerska legenda Sid Vicious, naslednje leto pa je v Frearsovem biografskem filmu Prick Up Your Ears zaigral britanskega dramatika Joeja Ortona in dobil nagrado londonskih kritikov. Odtlej si je prislužil sloves enega najbolj cenjenih igralcev; igra tako v neodvisnih filmih kot v velikih uspešnicah: Track 29, Criminal Law, Chattahoochee, Rosencrantz & Guildenstern Are Dead, State of Grace, Henry & Jun, JFK, Dracula, True Romance, Romeo is Bleeding, The Professional, The Fifth Element, Immortal Beloved, Murder in the First, The Scarlet Letter, Basquiat, Air Force One, Lost in Space, Hannibal

Leta 1995 je z menedžerjem in producentskim partnerjem Douglasom Urbanskim ustanovil produkcijsko družbo The SE8 Group, pri kateri je spisal in režiral svoj prvi celovečerec Nil by Mouth. Film je leta 1997 prinesel nagrado Kathy Burke za glavno vlogo na festivalu v Cannesu, bafti za najboljši britanski film in za scenarij, nagrado mreže Channel 4 za režijo in nagrado na festivalu v Edinburghu. Bil je tudi izvršni producent in igralec v filmu The Contender.

Na TV si je Oldman prislužil nominacijo za emmyja kot gostujoči igralec v seriji Friends, pred tem pa je igral v TV filmih Meantime Mika Leigha in The Firm Alana Clarka.

Mila Kunis (Solara) je pred krakim ob Jasonu Batemanu in Benu Afflecku igrala v komediji Extract, ob Jasonu Seglu v komediji Forgetting Sarah Marshall in v akcijskem filmu Max Payne. Kmalu jo bomo videli v komediji Date Night ob Rayu Liotti, Marku Ruffalu, Tini Fey in Stevu Carellu, in v nadnaravni drami Black Swan z Natalie Portman.

V Rusiji rojena igralka je kariero začela v TV oglasih, najbolj pa je znana iz nanizanke That 70’s Show in kot glas Meg v risani nanizanki Family Guy.

Ray Stevenson (Redridge) je bržkone najbolj znanj po vlogi Titusa Pulla v TV seriji Rome. Odkar je posnel serijo, mu dela ne manjka: pred kratkim je igral v domišljijskem trilerju Cirque de Freak: The Vampire’s Assistant in v po stripu posnetem Punisher: War Zone.

Kmalu ga bomo videli kot zloglasnega kriminalca Dannyja Greena v The Irishman, ki sta ga režiser Hensleigh Walters in njegov brat Jeremy spisala na podlagi knjige To Kill the Irishman: The War That Crippled the Mafia Ricka Porella. Stevensen snema tudi akcijsko komedijo The Other Guys in film po stripu Thor, v katerem bo pod taktirko režiserja Kennetha Brannagha (skupaj sta igrala v Theory of Flight) igral lik, ki ga je navdihnil Shakespearjev Falstaff.

Med drugimi naslovi ima Stevenson za pasom filme King Arthur, Outpost, The Return of the Native in Some Kind of Life, sicer pa je kariero začel na odrskih deskah.

Jennifer Beals (Claudia) je pred kratkim igrala v francoskem filmu Joueuse. Dvakrat je bila v igri za nagrado NAACP za vlogo v kontroverzni lezbični seriji The L Word, ki ji je prinesla več priznanj. Pred kratkim se je pridružila ekipi nanizanke Lie to Me s Timom Rothom, sicer pa se je spominjamo v vlogah iz filmov, kot so Roger Dodge, They Shoot Divas, Don’t They, The Anniversary Party, iz TV filmov A Feast of All Saints in A House Divided, bržkone najbolj pa iz glasbene drame Flashdance, s katero je začela kariero.

Med drugim je posnela še Devil in a Blue Dress z Denzelom Washingtonom, Mrs. Parker and the Vicious Circle, Twilight of the Golds, The Grudge 2, My Name is Sarah, Runaway Jim, Catch That Kid, The Last Days of Disco, In the Soup, Four Rooms, Vampire’s Kiss, Doctor M, Caro Diario, The Madonna and the Dragon... Na TV smo jo videli v cenjeni nanizanki Nothing Sacred.

Frances De La Tour (Martha) je za vlogo ge. Linttot v odrski igri Alana Bennetta The History Boys dobila tonyja, za vlogo v filmski priredbi pa je bila v igri za bafto. V svoji dolgoletni gledališki karieri je dobila tudi tri gledališke nagrade olivier in na odrske deske se pogosto vrača.

Med filmi se je izkazala v komediji Rising Damp, kot Madame Olympe Maxime v Harry Potter and the Goblet of Fire in kot Frau Eva in v domišljijskem filmu Nutcracker: The Untold Story. Kmalu jo bomo ob Johnnyju Deppu in Anne Hathaway ideli v Burtonovem Alice in Wonderland. Na TV je igrala v humoristični nanizanki Rising Damp (po kateri so posneli film), Duet for One, Waking the Dead, Poirot: Death on the Nile, Miss Marple: The Moving Finger, Sensitive Skin in v ameriški nanizanki 3 lbs.

Michael Gambon (George) je kariero začel v gledališču v Dublinu in jo nadaljeval na londonskih odrih. Na TV je bil pomemben del prve barvne nanizanke mreže BBC The Borderers, Eyeless in Gaza, The Other One, The Seagull in The Singing Detective, v kateri si je priigral bafto. Igral je tudi v The Heat of the Day, The Entertainer, upodobil predsednika Lyndona Johnsona v TV filmu Path to War ter se izkazal v miniseriji Angels in America.

Med filmskimi naslove se lahko pohvali s Turtle Diary, Paris By Night, A Dry White Season, The Rachel Papers, The Cook, The Thief, His Wife and Her Lover, The Gambler Mobsters, ndian Warrior, Wings of the Dove, The Innocent Sleep, Sleepy Hollow, The Insider, Gosford Park, Open Range in s štirimi filmi o Harryju Potterju, v katerih je v vlogi Dumledorja nadomestil preminulega Richarda Harrisa.

Ustvarjalci filma

Brata Hughes (režiserja), dvojčka Allen in Albert, sta se v zabavno industrijo podala kot dvajsetletnika z realističnim pogledom na življenje v mestu Menace II Society, ki sta ga zasnovala pri 14-ih; iz te zamisli sta zrežirala film z okoli 3-milijonskim proračunom, ki je po svetu prinesel skoraj 30 milijonov dolarjev. Film je bil med desetimi najboljšimi filmi leta 1993, požel je hvalospeve kritikov in bil na podelitvi filmskih nagrad MTV leta 1994 razglašen za najboljši film leta.

Rodila sta se v Detroitu materi, ki je vneto podpirala njuno ustvarjalnost. Pri 12-ih sta že začela snemati filme: s kratkim filmom How to Be a Burglar sta opozorila nase in naslednji Uncensored Videos so predvajali na kabelski postaji. Po srednji šoli se je Albert vpisal filmsko akademijo in z bratom snemal kratke filme, dokler se nista odločila za celovečerec – Menace II Society. Scenarij za naslednji projekt, Dead Presidents, je spisal nagrajeni dramatik Michael Henry Brown, sledil pa je celovečerni dokumentarec American Pimp, ki je pod drobnogled vzel zvodnike.

Leta 2001 sta brata na podlagi preiskav, ki so umore Jacka Razparača povezovale s kraljevo družino, posnela film From Hell, na malih zaslonih pa sta kot producenta debitrala z ameriško verzijo nanizanke Touching Evil; Allan je celo režiral pilotsko epizodo. Za HBO trenutno pripravljata nanizanko Gentleman of Leisure o legendarnem zvodniku, ki razmišlja o upokojitvi.

Dokazala sta se tudi na glasbenem področju: producirala sta glasbo za filma Menace II Society in Dead Presidents, ki se je prodala v platinasti nakladi; posnela pa sta tudi nekaj videospotov za nekaj najuglednejših pevcev – Inner City Blues za Marvina Gaya, Walk On By Isaaca Hayesa…

Joel Silver (producent) je eden najbolj plodnih in uspešnih producentov v zgodovini filma; produciral je prek 50 filmov, med drugim trilogijo The Matrix, franšizo Lethal Weapon ter akcijska filma Die Hard in Predator. Doslej je iz vseh naslovov njegov katalog prinesel že prek 10 milijard dolarjev.

Pod svojo znamko Silver Pictures je produciral najnovejšo filmsko uspešnico Sherlock Holmes z Robertom Downeyjem Jr in Judom Lawom.

Njegova pogodba z družbo Dark Castle Entertainment mu daje proste roke in ustvarjalen nadzor za filme podjetja Silver Pictures. Trenutno pripravlja filme Ninja Assassin, The Losers,, Unknown White Male in The Factory. Pred tem je za Dark Castle produciral niz uspešnic: House on Haunted Hill, Thir13en Ghosts, Ghost Ship, Gothika, House of Wax, RocknRolla in Orphan. Franšiza The Matrix je do danes po svetu zaslužila prek 3 milijarde milijonov in nešteto nagrad; med snemanjem nadaljevanj The Matrix Reloaded in The Matrix Revolutions pa je Silver produciral tudi video igrico Enter the Matrix ter antologijo kratkih anim The Animatrix. Nadalje je skrbel za snemanje trilerja V for Vendetta, komičnega trilerja Kiss Kiss, Bang Bang in Speed Racer bratov Wachowski; Romeo Must Die, Exit Wounds in Swordfish.

Uspešen je tudi kot televizijski producent: bil je izvršni producent nanizank Moonlight, Veronica Mars in Tales from the Crypt.

Kariero je začel kot pomočnik producenta pri filmu The Warriors, produciral je 48 HRS., Streets of Fire in Brewster’s Millions; leta 1985 je ustanovil Silver Pictures in takoj uspel s filmi Commando, Jumpin’ Jack Flash in Predator. Najznamenitejši filmi podjetja so tisti iz franšiz Lethal Weapon in Die Hard; Silver je produciral tudi filme The Last Boy Scout, Demolition Man, Richie Rich Executive Decision in Conspiracy Theory.

Stran uporablja tehnologijo Google App Engine
Izdelava © DIGITERA