Kdo je kdo

V srcu zgodbe in v srcu predstave javnosti, kaj sploh je G. I. JOE, je podoba žilavega ameriškega vojaka, kakršen se je pojavil kot prva figura. Pooseblja ga Duke. Je izjemno zvest prijateljem, zagreto opravlja naloge in izpolnjuje ukaze, za domovino bi naredil vse. Je rojen vodja. Vse na njem je močno, od telesa do čustev.

Njegov dolgoletni prijatelj in tovariš Ripcord e na videz sicer šaljivec, a ko gre za nohte, je človek, ki ga hočeš imeti ob sebi. Je izjemen strelec in vedno pri vsem vztraja do konca.

Eden od likov, ki so si ga oboževalci najbolj želeli videti na platnu, je Snake Eyes, skrivnosten, molčeč vzhodnjaški bojevnik, verjetno najbolj ikonski v vsej skupini. Ne govori, a njegova dejanja so dovolj zgovorna.

Protiobveščevalka v skupini je gibčna, urna, spretna in lepa Scarlett, ki je povrhu vsega še izjemna strelka. In genialna je, saj je doštudirala že pri dvanajstih letih. 

Breaker je strokovnjak za komunikacije, ki ima občasno ravno s komunikacijo največje težave. Zakaj? Preprosto zato, ker ga nihče ne razume, ko se spusti v pojasnjevanje visokotehnoloških podrobnosti svojih pripravic.

Heavy Duty je silak, ki se najbolje spozna na težko orožje. 

Druga lepotica v skupini je Courtney “Cover Girl” Kreiger, dekle z veliko notranje moči, ki se kaže v njenem pogledu, vendar nikoli ne razkrije popolnoma, kaj se ji plete po mislih.

Vodja skupine je General Hawk, karizmatična pojava, ki ničesar ne prikriva in pri katerem je vedno vse jasno. Njegovi ukazi niso nikoli dvoumni. Njegova filozofija je preprosta - pazi na svoje in zgrabi barabe.

Ekipo G. I. Joe sestavljajo osupljivi in očarljivi liki, zlikovci v zgodbi pa niso nič manj posebni in zanimivi. Kot v vseh mitologijah barabe ženejo temne sile, vsaka pa ima svojo mračno zgodovino, ki se skozi film počasi razpleta. V filmu so veliko podrobneje predstavili na primer ozadje Baronice in Destra, kot kadarkoli prej. Tudi zato se film začne s prizorom, ki ga v stripih nikoli ni bilo, vendar predstavlja korenine enega od glavnih zlikovcev. Popelje nas 450 let v preteklost in razkrije, od kod Destrova maska.

Skozi film se še nekajkrat vrnemo v preteklost, sicer malo bližjo, v vsakem tem preskoku pa spoznamo enega od zlikovcev in izvemo, kaj žene Baronico, Doktorja in Storm Shadowa.

Kje in kako

Snemanje je trajalo 82 dni, potekalo je na več kot 160 scenah na 25 različnih lokacijah, med drugim so se podali v Francijo, na Norveško, Češko in seveda v Severno Ameriko.  

Tovrstni filmi so ponavadi v predprodukciji vsaj 24 tednov, pri tem pa so jo morali prepoloviti, da so lahko začeli snemati takoj po koncu stavke scenaristov februarja 2008. Pri marsikaterem filmu to ne bi bila težava, za tega pa so morali izdelati skoraj vse, od prvega do zadnjega pripomočka, ničesar niso mogli kupiti. Vse je narejeno namensko in po meri. In kar je še bolj osupljivo, produkcija je bila zaključena dva dneva pred predvidenim rokom.

Splošni videz filma sta skupaj ustvarila Sommers in scenograf Ed Verreaux, ki je doma v akcijskih filmih in filmih s posebnimi učinki, saj je sodeloval pri filmih, kot so X-Men: The Last Stand, Rush Hour 3 in Jurassic Park III. Največji izziv je bil že oblikovan videz sveta, ki so ga oboževalci dobro poznali. Največje prizorišče od 168, kolikor so jih postavili (ponavadi jih imajo tovrstni filmi le 10 do 20), je bila Jama, ki jo je sestavljalo več ravni, vse pa je delovalo. Vsak gumb je dejansko nekaj vključil.

Osupljivo število scen, osupljivo število različnih vozil in letal, vse to prekaša druge filme in vse je postavljeno desetletje naprej, se pravi uporabljena je tehnologija, ki jo že poznamo, vendar je izboljšana. Tako film temelji na znanstvenih dejstvih, ne na znanstveni fantastiki.

Vsi rekviziti so bili izdelani namensko, ustvarilo jih je okoli 40 ljudi, in sicer samo v devetih tednih. Največ dela so zahtevale bojne glave z nanomiti, za katere so si vzeli tri mesece časa.

Morda najbolj nepozaben in klasičen prizor v filmu je veliki avtomobilski pregon v Parizu, ki so ga snemali na Češkem, ponavljali dvakrat in vsakič snemali z devetimi kamerami. Pri tem so uničili več kot 110 avtomobilov in verjetno podrli rekord Bratov Blues, kjer jih je bilo uničenih okoli 105.

G. I. Joe: Vzpon Kobre ni političen film, čeprav se dotika politike. Je nora, divja, veličastna zgodba, ki presega politične omejitve in je namenjena izključno zabavi, hkrati pa postreže z vrednotami, za katere se je vedno vredno boriti - ljubeznijo, zvestobo, pogumom in poštenjem.