Rojstvo nadomestkov

Prihodnost je zdaj

Najprej računalnik. Nato e-pošta, drobceni mobilni telefoni in vse dosegljivi internet. Tokrat nadomestki prevzemajo vlogo njihovih manj privlačnih in vsekakor manj popolnih upravljavcev in lastnikov – ljudi, ki jim ni več treba stopiti ven v resnični svet. Ali ni z nadomestki tehnologija stopila čez rob, šla predaleč?

Rdeča nit in osnovna misel filma je, da je nadomestno življenje osvojilo ljudi in si jih podjarmilo, tako kot mobilna telefonija in računalništvo. Nadomestki ali sintetiki so le najnovejše napravice, ki upravljavcu omogočajo okušati in izzivati življenje na vse mogoče načine iz varnega udobja lastnega doma. Toda ali so nadomestki res ultimativna svoboda, ki človeka obvaruje tako fizičnih poškodb ali celo smrti kakor psihičnih naporov in strahov? Ugodje, užitek, strast so na dosegu roke, ko si upravljavec natakne posebna očala in se … priklopi. V tem svetu je pristni telesni stik izjemno redek in celo nezaželen. Toda obstojajo tudi skupine, ki tak način življenja zavračajo in ga obsojajo kot lažnega, vsekakor pa nečloveškega. In teh ni malo, pravzaprav jih je vedno več. Malce srhljiva slika te "prihodnosti zdaj" tako kaže podobo sveta, razdeljenega na dva pola: prvi, večinski pol zasedajo večno mladi, popolni, lepi nadomestki, drugi, manjšinski pa spominja na zaprte gete normalnih ljudi, ki živijo v napol porušenih in zanemarjenih rezervatih in njihova zunanjost ni nič kaj drugačna. Ali takemu svetu grozi, da bo v njem pojem ljubezni popolnoma izumrl ali vsaj izgubil svoj pomen?

Ko tehnologija postane življenjski slog, je dejstvo, da sčasoma ta tehnologija zavlada nad življenjem ljudi, ki postanejo od nje popolnoma odvisni in se tega pravzaprav ne zavedajo. Temu smo v veliki meri in na mnogih področjih priča že danes.

Kako je stripovski roman zaživel na velikem platnu

Režiser Mostow trdi, da si je za svoj novi film želel zgodbo z pripovedno ostrino, ki bi jo lahko režiral v slogu noir zvrsti in da je to našel v zgodbi Roberta Vendittija. "Začetek pokaže dva mlada, privlačna človeka v zakotni ulici za nočnim klubom. Morilec opravi svoje in na kraj zločina prideta detektiva, lika Brucea Willisa in Mitchellove in v tem hipu je gledalcu jasno, da se zgodba ne dogaja v našem svetu in času. Oba "ubita" sta v resnici robota-nadomestka," pripoveduje Mostow. Korak naprej v klasični zgradbi zgodbe noir je Mostowa zelo prevzel in poskušal jo je izpeljati na čim bolj klasičen način. Bržkone je že dolžina filma tista, ki s svojimi dobrimi 85 minutami sodi v temeljne okvire jedrnate kriminalke, hkrati pa ima močne dramske vložke in družbeno socialno noto.

"Sam koncept življenja skozi nadomestke se dotika vseh mogočih oblik modernega življenja, tako neposredno kot posredno, od interneta, lepotne kirurgije, vseh vrst zasvojenosti, nujnosti igranja vlog v družbi, da dvojnosti "zunanjega jaza" proti "notranjemu" sploh ne omenjamo, razmišlja Mostow.

Največji izziv pri snemanju filma ni bila scenografija ali zahtevni posebni in vizualni učinki, pač pa težavna dvojna igra igralcev, saj so morali upodobiti tako nadomestke kakor običajne ljudi, upravljavce nadomestkov. Igralci so morali obvladati poseben, malce tog način hoje, kretenj in obrazne mimike nadomestkov, ne da bi pri tem delovali smešno ali preveč okorno. Hkrati pa so morali preskočiti v kožo navadnega človeka hipoma, v trenutku, ko je to zahteval scenarij. Z računalniško grafiko so jim le zgladili obraze, ko so bili nadomestki in jih naredili za nekaj let mlajše. Mostow se rad pošali, da je Bruce Willis v resnici celo preveč dobrega videza in da so mu morali poglobiti obrazne gube, ko je igral navadnega smrtnika. "Willisova največja odlika je ta, da zna zaigrati odličnega policista, a tudi odlično zaigra čisto navadnega človeka z ulice," je prepričan producent Hoberman. Največje tveganje pri tem filmu je bilo, po mnenju režiserja in producentov, zasnova zgodbe, po kateri "pravi" Willis stopi v akcijo šele v drugi polovici filma, ko agent Greer izgubi svojega sintetika. Od tega trenutka dalje so scenarista, režiser in Willis izvrstno združevali akcijo, razkrivanje zapletene zarote in čustveno zbliževanje Greera in njegove žene, ki je od svojega nadomestka že popolnoma odvisna. Strah pred zunanjim svetom in pred samimi seboj je očitno postala vsesplošna fobija, ki je nujna za obstoj posameznika in skupnosti in je hkrati za nekatere tudi zelo donosna. Vsega tega v malem in večjem pa smo povsod priča že dandanes.

Pred kamero

Čeprav se slogan filma sprašuje, kako rešiti svet, če si edino, kar je resnično, ti sam, odgovora z Bruceom Willisom ni težko najti. Willisa ni treba posebej predstavljati, saj ima za sabo celo vrsto izjemno priljubljenih vlog in kar nekaj uspešnic. Od TV nanizanke Delo na črno, prvega filma iz četvorčka Umri pokončno in izvrstnih dram Smrtne misli ter In Country so prišle vloge v hvaljenih Zadnji skavt in Zadnji preživeli, v dveh Shyamalanovih filmih, Šestem čutu in Nezlomljivem, v Šundu Quentina Tarantina ter v Petem elementu Luca Bessona, v izvrstni drami Ne imejte me za norca in v prelomni stripovski umetnini Mesto greha Roberta Rodrigueza. Vmes je nanizal uspešnice Armagedon, še tri nadaljevanja Umri pokončno, Šakala, Smrt ji lepo pristoji in še nekaj drugih. Ustanovil je svojo produkcijsko hišo in neprofitno gledališče The Company of Fools, ob tem pa se rad posveča tudi glasbi.

Pravkar je posnel akcijsko komedijo A Couple of Dicks.

Izjemni igralki Radha Mitchell (agentka FBI Petersova) in Rosamund Pike (Greerova žena Maggie) sta v filmskem svetu morda malce v ozadju, zato pa imata za seboj celo vrsto uspešnih vlog. Radha je pred kratkim dokončala dramo The Children of Huang Shi s Chowom Yun-Fatom. Glavno vlogo je odigrala v romantični komediji Feast of Love ob Morganu Freemanu in Gregu Kinnearu, videli pa smo jo tudi ob Johnnyju Deppu in Kate Winslet v drami Finding Neverland, Man On Fire, v Telefonski govorilnici, v Melindi in Melindi Woodyja Allena in številnih drugih. Rosamund Pike pa je v igralskem poklicu vse od 16. leta, ko ga je vzljubila zaradi gledališke vloge Julije v Romeu in Juliji. Od te vloge pa do ledeno hladne Bondove lepotice v filmu Umri kdaj drugič je bila dolga, vendar uspešna pot. Za vlogo žene lika Johnnyja Deppa v filmski priredbi The Libertine je bila nagrajena za najboljšo stransko vlogo britanskega neodvisnega filma 2005.

Za kamero

Režiser Jonathan Mostow ima izkušnje z roboti, saj je posnel tretji del Terminatorja. Njegov prvenec Breakdown pa je bil leta 1997 med najbolj cenjenimi filmi pri kritikih. Kot producent je podprl izvrstni triler Davida Fincherja Igra.

Za prostetiko in masko je poskrbel Howard Berger, dobitnik oskarja za svoje delo pri fantazijskem spektaklu Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara. Tudi bitja in maske v drugem delu Narnije, princu Kaspijanu, so njegova stvaritev.

Mojster specialnih učinkov in dobitnik oskarja za Bratovščino prstana, Mark Stetson, je s svojimi miniaturami v Iztrebljevalcu Ridleyja Scotta postavil temelje znanstveno fantastične filmske zvrsti. Med njegova najuglednejša dela sodijo filmi Supermanova vrnitev Briana Singerja, Peti element, Star Trek, Umri pokončno, Poltergeist, Dick Tracy, Popolni spomin in Resnične laži Jamesa Camerona, Potopljeni svet in številni drugi.