Film distribucije Continental Film Ugrabitev metroja Pelham 123 The Taking of Pelham 123 kriminalka / triler Podnapisi Na sporedu od: 8.10.2009, Kolosej Ljubljana 8.10.2009, Kolosej Maribor 12.11.2009, Kolosej Koper 19.11.2009, Kolosej De Luxe Kranj Dolžina: 1h 46min / 106min Leto: 2009 Država: ZDA, Velika Britanija Jezik: angleščina Scenarij: Brian Helgeland Režija: Tony Scott Igrajo: Denzel Washington, John Travolta, Luis Guzmán, John Turturro, James Gandolfini, Ramon Rodriguez, Victor Gojcaj Povezavi: uradna stran, IMDB Napovednik: Apple.com Režiser napetih akcij Top Gun in Deja Vu se poda v newyorško podzemlje, kjer skupina okorelih kriminalcev ugrabi metro, poln nedolžnih potnikov. Od mestnih oblasti zahtevajo bogato odkupnino, med kladivom in nakovalom pa se znajde vlakovni nadzornik Garber, ki se je prisiljen pogajati z zločinci. Toda psihološke miselne igre postajajo vse bolj napete in na dan začnejo uhajati številne umazane podrobnosti o vseh vpletenih, zato je lahko usodna že najmanjša napačna poteza. V Ugrabitvi metroja Pelham 1 2 3 Denzel Washington igra newyorškega odpravnika podzemske železnice Walterja Garberja. Njegov povsem običajni dan se spremeni v kaos zaradi drznega zločina ugrabitve podzemnega vlaka. John Travolta igra Ryderja, zločinski veleum, vodjo do zob oborožene štiričlanske tolpe, ki grozi, da bo postrelila potnike vlaka, če jim v eni uri ne izplačajo velikanske vsote denarja. Ko pod njihovimi petami vre od napetosti, Garber uporabi svoje dobro poznavanje podzemnega sistema, da bi prelisičil Ryderja in rešil talce. Vendar ene uganke Garber ne more rešiti: celo če tatovi dobijo denar, kako jim bo uspelo pobegniti? Washington pravi, da ga je vloga pritegnila, ker se sredi akcijskega trilerja znajde najbolj neobičajen lik. “Ni policist, ampak javni uslužbenec. Ko se sooči z Ryderjevimi zahtevami, si reče: Kje je pogajalec za talce? Jaz se na to ne spoznam. Walter Garber ni super junak. Strah ga je.” Tudi John Travolta je v svojem liku, Ryderju, videl številne možnosti, “Igrati zlikovca je osvobajajoče, ker se dobri fantje brzdajo. Pri zlikovcu lahko ustvarite svoje lastno moralno tkivo v različnih niansah in lahko izbirate med velikim razponom vedenja. Lahko sem nor, miren, trčen, očarljiv, karkoli hočem.” Ugrabitev metroja Pelham 1 2 3 je začela svoje življenje z romanom Johna Godeyja. Zaradi osrednje uganke romana bralci knjige niso mogli nehati brati. Kdo bi oropal podzemni vlak? Moral bi biti res nor – podzemna železnica je zaprt sistem, Tudi če dobite denar, nimate kam pobegniti. Po romanu so prvič posneli film leta 1974. V njem sta nastopila Walter Matthau in Robert Shaw. Še danes velja za kultno klasiko Filmarji se nove priredbe niso lotili kot remaka, saj menijo, saj je prvi film razred zase. Namesto tega so se vrnili k romanu in njegovo zgodbo posneli kot zelo sodoben triler, ki se dogaja v današnjem New Yorku, “Gre za krasno zgodbo, ki pa je nove generacije obiskovalcev kina ne poznajo,” pravi Scott. “Svet, še posebej pa New York City, sta se od leta 1974 zelo spremenila.” “Od nekdaj so mi bile všeč zgodbe, v katerih se ljudje znajdejo v ekstremnih okoliščinah in opazujemo, kako se bodo odzvali, ko gredo stvari po zlu,” pravi Helgeland, ji je dobil oskarja za scenarij filma L.A. Zaupno. “Naš film se od prvega razlikuje recimo po tem, da smo precej bolj razvili odnos med ugrabiteljem in odpravnikom. Mislim, da nista ne roman ne prvi film Garberja in Ryder prisilila, da bi si zlezla pod kožo in ugotovila, kakšna sta.” Odpravnik Garber se trudi za povrnitev ugleda, ki je bil omadeževan zaradi obtožb, da je sprejemal podkupnino, Zaradi tega so ga tudi degradirali. Prav zato se odloči, da se bo odločno spopadel z ugrabiteljem. “Prepričan je, da se bo odkupil, če bo pomagal ljudem na vlaku,” pravi Helgeland. “Garber išče odrešitev.” Po drugi strani se Ryder hoče maščevati. Travoltin Ryder je grozljivo inteligenten in vročekrvno maničen, v enem trenutku kaže usmiljenje, v naslednjem eksplodira v smrtonosnem besu. V prejšnjem življenju je bogatel na Wall Street, dokler ga niso zaradi utaj zaprli. Zdaj ga med drugim žene želja, da bi poravnal račune z New York Cityjem. Lika sta si tako različna kot svetova, v katerem živita. “Garber dela za MTA NYC Transit, nad zemljo. Med raziskovanjem smo odkrili, da imajo vrhunsko tehnologijo, kot NASA,” pravi Scott. “Ta čisti in tihi svet vrhunske tehnologije MTA sem uravnovesil s temačnostjo in robatostjo newyorških tunelov.” Režiser je bil prepričan, da svojo vizijo lahko uresniči samo na en način. “Tony je bil odločen, da bo vse posnel v pravih tunelih,” se spominja izvršni producent Barry Waldman. “Hotel je zvok in strašljivost, ki te objameta, če si obdan s premikajočimi se vlaki, tako da je podzemska postala tretji lik, za Denzelom in Johnom. Ljudje običajno zgradijo prizorišča snemanja, vendar ga ni čez realnost. Snemati na pravih lokacijah je težko, umazano, a tudi vznemirljivo. To je izziv in te imam rad!” Izziv je bilo tudi snemanje v peklenskih vročini, ki je bila pod zemljo še hujša. Nazadnje je Scott v podzemski snemal štiri tedne. Toliko časa ni v newyorški podzemski železnici snemal še nihče. Filmarjem so dovolili dostop do področij, do katerih do zdaj ni smela še nobena filmska ekipa. Snemanje v tunelih je silna naporno, saj so samo nekaj centimetrov stran od ekipe divjali 400-tonski vlaki, električni prevodniki, po katerih teče 600 voltov, pa so bili še bližje. “Sploh nimate pojma, kako veliki so vlaki, dokler ste na peronu,” razloži Washington. “Ko pa ste na tirih, vidite, da so to prave pošasti. Njihova hitrost ustvari veter, ki vas lahko podre, zato se morate dobro držati.” Denzel in režiser Tony Scott sta skupaj posnela že tri filme, Déjà Vu, Telesni čuvaj in Škrlatna plima, “Najboljši je in je dobrega srca,” pravi Denzel o Scottu. “Tony gara bolj kot kdorkoli, torej pritečem vsakič, ko pokliče.”

O igralcih

Dvakratni dobitnik oskarja Denzel Washington (Walter Garber) je posnel filme:  Glory (oskar za stransko vlogo), Cry Freedom; Rihard III, Dan za trening (oskar za glavno vlogo), The Great Debaters (režija in glavna vloga), Ameriški gangster, Insajder, Déjà Vu, Telesni čuvaj, Mandžurski kandidat, Obsedno stanje, Pravi pogum, Out of Time, Antwone Fisher (režiserski prvenec), John Q, Ne pozabite Velikanov, Hurican (zlati globus), Zbiralec kosti, Fallen, He Got Game, The Preacher's Wife, Škrlatna plima, Devil in a Blue Dress, Malcolm X,  A Soldier's Story, Power, For Queen and Country, The Mighty Quinn, Heart Condition, Mo' Better Blues, Ricochet, Mississippi Masala, Much Ado About Nothing, Philadelphia, Pelikanovo poročilo.

John Travolta (Ryder) je posnel filme Šund (nominacija za oskarja), Kdo bo koga (zlati globus), A Civil Action, Primary Colors, Lak za lase, Vročica sobotne noči, Briljantina, Mestni kavboj, Carrie, Blowout, Glej, kdo se oglaša, Michael, Zlomljena puščica, Brez obraza, Operacija: mečarica,  Generalova hčerka, Divjaka, Bodi kul, A Love Song for Bobby Long, Brigada 49, The Punisher, Basic, Domestic Disturbance, Lonely Hearts, Bolt.

O režiserju

Tony Scott je režiral filme Déjà Vu, Škrlatna plima, Telesni čuvaj, Lakota, Top Gun, Policaj iz Beverly Hillsa 2, Državni sovražnik, Vohunske spletke, Domino, Revenge, Dnevi grmenja, Zadnji skavt, Prava stvar, Oboževalec.