Zgodba

Ljubljana 2008. Slovenija predseduje Evropski uniji. Aleksandra je stara 23 let, študira angleščino. Doma je iz manjšega mesta. Oče in mama sta ločena. Pripravlja se na diplomo. Nikomur se niti sanja ne, da ima v oglasniku oglas pod šifro "Slovenka" in da se prostituira. Spretno manipulira z ljudmi okoli sebe, laže, tudi krade in sovraži mamo. Edini, ki ga ima zares rada, je njen oče. Aleksandra ima svoje načrte za življenje, ki pa ni tako enostavno, kot si predstavlja.

Iz Aleksandrinega dnevnika

Ko sem imela 19 let, sem šla v Ljubljano študirat angleščino. Angleščina je danes osnova vsega, brez nje ne moreš nič. Enkrat sem v restavraciji Triglav videla en čuden oglas za "casting". Šla sem tja, ker me je premagal firbec. En Francoz je najprej hotel, da mu poziram v spodnjem perilu. To sem še prenesla, čeprav me je snemal s kamero. Potem je hotel, da se slečem do konca. Hotel je, da se dava dol in mi obljubljal dober denar in kariero v porno biznisu v Kaliforniji. Šokirana sem bila, komaj sem mu pobegnila. Ampak vse skupaj nisem mogla pozabit.

V bistvu sem zlobna. V Salamonov oglasnik sem dala svoj oglas. Predvsem za tujce, ki pridejo sem. Grem k njim v hotel, na hitro opravim in poberem dober denar. Itak tega noben ne ve. Imam svoj projekt in ko bo končan, bom živela normalno življenje.

Režiserjeva izjava

Vsi smo v življenju kdaj počeli kakšne reči, na katere nismo ponosni. So del nas, ne moreš jih izbrisati. S tem živiš. Starši marsikaj ne vemo o svojih otrocih. Ampak - edino prav je tako. Vsi imamo svoje skrivnosti. Večina stvari in problemov se potem itak uredi samo po sebi. V tem filmu govorim o tistih mladih ljudeh, ki navzven delujejo brezčutno in tudi nemoralno, v resnici pa so krhki, ranljivi, nesamozavestni.

V največjem slovenskem oglasniku je vsak teden več kot 1000 oglasov, v katerih dekleta ponujajo spolne usluge. Vsaj polovica jih pravi, da so študentke. Čeprav lažejo s podatki, je med njimi v resnici veliko študentk. Tudi takšnih, o katerih nihče od tistih, ki jih pozna ali sreča na ulici nikoli niti pomislil ne bi, da so zmožne kaj takšnega. Tisto, kar me je v resnici zanimalo v tej zgodbi o eni od teh deklet so pohlep, prostodušnost in neznosna lahkost tega početja – kot da se to ne dogaja njej in z njenim telesom, kot da se takrat preklopi na avtomatskega pilota.

Slovenka je portret izgubljenega mladega človeka. Napol ženska, napol otrok, ki izgubi odnos do realnosti in do lastnega telesa. Ker, kot pravi, hoče nekaj imeti od življenja.
Damjan Kozole

O filmu

V treh krogih avdicij za glavno vlogo Slovenke je bilo pred kamerami več kot 50 mladih igralk, režiser Damjan Kozole pa je izbral takrat dvaindvajsetletno študentko četrtega letnika igre na AGRFT Nino Ivanišin. Poleg nje v filmu igrajo še: Peter Musevski, Primož Pirnat, Maruša Kink (tudi debitantka, študentka AGRFT), Uroš Furst, Aleš Valič, Dejan Spasić, Aljoša Kovačič, Marjuta Slamič, Ivo Godnič, Danijel Malalan in drugi. V majhni epizodni vlogi se pojavi tudi znani francoski režiser in igralec Cedric Von Sydow.

Scenarij za film so napisali znani hrvaški režiser Ognjen Sviličić (Armin), nominiranec za študentskega oskarja Matevž Luzar (Vučko) in Damjan Kozole, direktor fotografije je Aleš Belak, scenografinja Maja Moravec, kostumografinja Zora Stančič, montažerja sta Jurij Moškon in Andrija Zafranović, glasbo pa sta napisala duo Silence. Producent filma je Danijel Hočevar – VERTIGO/EMOTIONFILM, Ljubljana, koproducenti so NEUE MEDIOPOLIS FILM, Berlin, FILMSKA KUČA BAŠ ČELIK, Beograd, PRO.BA, Sarajevo in 4 FILM, Zagreb.

Razvoj scenarija je financiral evropski sklad Media. Scenarij za film (takrat še pod naslovom Temna stran zemlje) je bil zmagovalni projekt CineLinka na Sarajevo Film Festivalu leta 2004.

Film je bil posnet  marca, aprila in maja 2008 v Ljubljani in Krškem.

Zanimivosti

Slovenka je nastajala več kot pet let. Projekt, ki je štartal takoj po berlinski premieri Rezervnih delov, je imel na začetku naslov Temna stran zemlje, kot parafrazo Pink Floydove Temne strani meseca. Snemal naj bi se v večih državah, v glavni moški vlogi pa bi moral igrati Tim Roth. Vključenih je bilo več tujih koproducentov. Zaradi zapletov na Filmskem skladu RS je projekt propadel, režiser Damjan Kozole pa je eno zgodbo iz tega scenarija predelal v Slovenko.

Med čakanjem na realizacijo Slovenke je Damjan Kozole kar v svojem stanovanju posnel minimalističen celovečerec Za vedno. Snemanje je trajalo šest noči. Film je na festivalu evropskega filma v Skopju prejel nagrado zlato sonce za najboljši film iz balkanskih držav.

Prizor, v katerem Aleksandra visi z balkona, je bil posnet v enajstem nadstropju stolpnice na Topniški ulici v Ljubljani. Nina Ivanišin je zares visela z glavo navzdol. Na snemanju so kader ponavljali desetkrat.

V Slovenki se v epizodni vlogi pojavi tudi francoski režiser in igralec Cedric Von Sydow, sin legendarnega Maxa Von Sydowa.

Igralci

Nina Ivanišin (Aleksandra)
Rojena leta 1985 v Mariboru. Končala študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani, mentorja Mile Korun in Matjaž Zupančič.

Igrala je v več študentskih filmih, tudi v nagrajevanem Agape režiserja Slobodana Maksimoviča. Vloga Aleksandre v Kozoletovi Slovenki je njena prva glavna filmska vloga. Nato je igrala še v hrvaškem filmu Naj ostane med nama režiserja Rajka Grlića.

Od jeseni 2008 je stalna članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju.

Peter Musevski (Edo)
Rojen leta 1965 v Ljubljani. Študiral dramsko igro na AGRFT v Ljubljani, še vedno ni diplomiral. V tujini eden najbolj cenjenih, znanih in nagrajevanih slovenskih igralcev. Igral je v številnih filmih, ki so pobirali nagrade na najpomembnejših svetovnih festivalih. Stalno zaposlen v Prešernovem gledališču Kranj.

Ekipa

Damjan Kozole (scenarist in režiser)
Rojen leta 1964 v Brežicah. Eden najbolj uglednih in nagrajevanih slovenskih režiserjev. Njegovi film so bili prikazani na najpomembnejših svetovnih filmskih festivalih in prejeli preko 30 nagrad.

Namesto filmske akademije je pri dvaindvajsetih posnel svoj prvi celovečerni film, črno-beli novovalovski Usodni telefon (1987). Sledili so Remington (1989) ter uspešnici Stereotip (1997) in Porno film (2000).

Rezervni deli (2003) so bili uvrščeni v tekmovalni program prestižnega berlinskega festivala in nato na več kot petdeset festivalov, kjer so prejeli številne nagrade. Angleški Guardian je Rezervne dele označil za “enega najmočnejših in najbolj provokativnih filmov leta”, revija Sight&Sound pa ga je uvrstila med deset najpomembnejših filmov Nove Evrope.

Delo osvobaja (2005) je bil posnet za televizijo in kasneje povečan. Osvojil je Grand prix – zlato palmo in nagrado za režijo v Valenciji.

Za vedno (2008) je minimalističen celovečerec, ki ga je Kozole posnel v šestih nočeh v svojem stanovanju. Na festivalu evropskega filma v Skopju je prejel nagrado zlato sonce za najboljši film iz balkanskih držav.

Leta 2008 je Kozole prvič režiral v gledališču. V Slovenskem mladinskem gledališču je po svojem tekstu zrežiral predstavo Noč.

Damjan Kozole je skupaj z izbranimi evropskimi režiserji (Kaurismaki, Greenaway, Akin, Tarr…) posnel tudi panevropski omnibus Vizije Evrope (2004), ki ga je producirala danska producentska hiša Zentropa.

Leta 2005 so v ZDA in Kanadi pripravili veliko retrospektivo njegovih filmov (American Film Institute Washington, New York, Canadian Film Institute Ottawa...)

Danijel Hočevar (producent)
Vertigo / Emotionfilm, ki ga vodi producent Danijel Hočevar, je mednarodno uveljavljena slovenska producentska skupina. V njeni produkciji je nastalo skupaj več kot 25 celovečernih filmov. Med njimi so bili najuspešnejši: celovečerni filmi Damjana Kozoleta Za vedno (premierno prikazan leta 2008 na filmskem festivalu v Rotterdamu), Delo osvobaja (2005, Grand Prix na filmskem festivalu v Valenciji) in Rezervni deli (2003, premierno prikazan v tekmovalnem programu mednarodnega filmskega festivala v Berlinu), celovečerni filmi Metoda Pevca Estrellita – pesem za domov (2007, premierno prikazan na festivalu v Mannheim – Heidelbergu) in domači hit Pod njenim oknom (2003, dobitnik številnih nagrad), celovečerni prvenec Jana Cvitkoviča Kruh in mleko (2001, dobitnik nagrade Lev bodočnosti na filmskem festivalu v Benetkah), uspešna filma Janeza Burgerja V leru in Ruševine, prva slovenska celovečerna risanka tandema Čoh in Erič Socializacija bika (1998) ter drugi uspešni slovenski celovečerni filmi in mednarodne koprodukcije.

Danijel Hočevar (1965, Ljubljana), je direktor in producent Vertiga in Emotionfilma. Leta 2001 je bil izbran med “Ten Producers to Watch” prestižnega ameriškega filmskega tednika Variety. Je član Evropske filmske akademije.