O filmu

Pijevo življenje se začne in konča v Montrealu, kjer pisatelj, ki išče navdiha, naleti na neverjetno zgodbo o Piscinu Militorju Patelu (Pija pri sedemnajstih igra Suraj Sharma; sodobni lik igra Irrfan Khan; lik v otroških letih na začetku filma pa Ayush Tandon). Piscine, ki ga vsi kličejo Pi, v sedemdesetih odrašča v Pondicherryju v Indiji; njegovo življenje je bogato in polno. Njegov oče (Adil Hussain) je lastnik živalskega vrta in Pi svoje dneve preživlja med tigri, zebrami, povodnimi konji in drugimi eksotičnimi živalmi. Razvije lastne teorije o veri, verovanju in človeški – ter živalski – naravi. A ko se skuša spoprijateljiti z bengalskim tigrom po imenu Richard Parker, fantiča oče strogo prime in pouči o naravi odnosa med človekom in zverjo. »Tiger ni tvoj prijatelj!« rohni g. Patel na sina. »Živali ne razmišljajo kot mi; in tisti, ki na to pozabijo, končajo mrtvi!« Pi na to lekcijo ne bo pozabil nikoli, kar vpliva na njegovo nenasitno zvedavost glede sveta, in na potovanje, na katerega se je primoran podati.

Raznolikost Pijevega sveta razburkajo nenadne spremembe, ki zavejejo po njegovi deželi. Pri njegovih sedemnajstih se oče in mama (Tabu) odločita, da se mora družina v iskanju boljšega življenja izseliti iz domovine. Selitev obeta nove pustolovščine v povsem novem svetu, a pomenu tudi, da mora Pi za seboj pustiti svojo prvo ljubezen…

Po odločitvi, da se preselijo v Kanado, zapro živalski vrt, pripravijo prtljago (med katero je tudi nekaj živali iz živalskega vrta) in se vkrcajo na japonsko tovorno ladjo, kjer spoznajo sadističnega francoskega kuharja (Gérard Depardieu). Ponoči se na odprtem morju narava prelevi v pošast in poskrbi za kataklizmo. Ladja potone, Pi pa čudežno preživi. Sredi Tihega oceana se znajde na čolnu z najbolj nepričakovanim sopotnikom – Richardom Parkerjem.

Podata se na družno pustolovščino – in strašni tiger, zgodbe o čigar naravi je Piju v glavo vcepil oče, je Pijev smrtni sovražnik. A ko se navadita na skupni obstoj, Richard Parker postane Pijev najboljši up, da najde pot domov. Njuno vez utrdi še ena skupna izkušnja: oba ne vesta kaj prida o resničnem svetu, in oba je vzgojil isti gospodar – Pijev oče. Od te preteklosti jima ni ostalo nič – razen njiju samih…

In zaradi tehnike 3D je, kot bi bili tudi gledalci v čolnu s Pijem in Richardom Parkerjem.

Popotovanje filma se je začelo s priljubljeno knjiga Yanna Martela, ki je prejela prestižno Brookerjevo nagrado in se za več kot eno leto zasidrala na seznamu literarnih uspešnic New York Timesa. Producent Gil Netter je nanjo opozoril studio Fox 2000 Pictures in pravi, da ga je zgodba takoj pritegnila, »ker ima vse, kar iščemo v kinu – in česar drugje ne dobimo.« Z direktorico produkcije pri Foxu Elizabeth Gabler sta projekt razvijala več let, prepričana, da bo zgodba, ki jo negujeta s takšno strastjo, nekoč dozorela v mogočen filmski dogodek.

Predvsem pa sta čakala na pravega filmskega umetnika, ki se ne bo ustrašil izzivov in priložnosti takšnega projekta. Kot pravi Netter, je »Ang Lee umetnik, s katerim sem si že dolgo želel sodelovati, in eden tistih čarobnih nadarjenih ljudi, ki se znajo mojstrsko spopasti s snovjo.« Gablerjeva dodaja: »Gre za film gigantskih razsežnosti in Ang je vizionar, ki mu niti na misel ne pride, da bi se projekta lotil, če ga ob njem ni nekoliko strah, kar priskrbi priložnost za nove dosežke. Podobno kot pri Piju in Richardu Parkerju se je Angov začetni strah prek na videz nepremagljivih izzivov prelil v zmagoslavje.«

Martel, še en dolgoletni občudovalec Leejevega dela, se strinja: »Ang je popolna izbira, saj ustvarja čustveno nabite filme. Njegovi projekti se iz majhnih in intimnih prelevijo v spektakularne. Od Sense and Sensibility do Brokeback Mountain,od Ice Storm do Crouching Tiger, Hidden Dragon… njegovo delo je neverjetno raznoliko. In to si želiš pri Pijevem življenju, saj gre za intimno dramo mladeniča, ki izgubi družino in se mora na spektakularnem prizorišču spopasti z nezamisljivimi izzivi. Zajeti to s kamero in ohraniti čustveno srž je izjemno zapleteno – in Ang ima s svojim moštvom znanje, odločnost in ustvarjalno slo, da mu to uspe.«

Zahtevno nalogo, da za filmsko platno priredi Martelov bogati in dalekosežni svet, ki združuje globino in humor, epsko pustolovščino in poglabljanje vase, so naložili Davidu Mageeju (Neverland). Scenarist priznava, da je knjigo sicer iz čistega veselja prebral, preden je dobil to nalogo, in se je zdaj spraševal, »kako jo bom lahko prenesel na platno.« Spoznal je, da je poglavitna zamisel, da pove zgodbo o zgodbi. »V knjigi Pi zgodbo pripoveduje liku z imenom Pisatelj; kot vam jo Ang pripoveduje v tem filmu,« pravi Magee.

Film so v glavnem snemali v Indiji in na Tajvanu, kar je na celotni filmski ekipi pustilo neizbrisen pečat. »V Indiji je mogoče mnogo kaj,« pravi Martel. »Je prostor neskončnih zgodb. Čarobnih zgodb, resničnih zgodb. Indija je zlata žila zgodb.«

Potem ko so zaključili snemanje, se je režiser posvetil dolgotrajni postprodukciji z montažerjem Timom Squyresom, skladateljem Mychaelom Danno in strokovnjaki za vizualne učinke. Medtem se je mladi zvezdnik filma podal na novo pustolovščino – na študij filma na Delhijski univerzi. A naj Suraja Sharmo čaka še toliko vznemirljivih pustolovščin, poudarja, da bo snemanje Pijevega življenja zanj za vedno ostalo nepozabno: »Niti opisati ne znam, koliko sem dobil s tem, da sem sodeloval pri filmu. Podobno kot Pi imam občutek, da sem izkusil nekaj neverjetnega – čustveno, fizično, umsko in duhovno. Snemanje filma mi je omogočilo, da na stvari gledam iz različnih zornih kotov. Precej močnejši sem in vem, da zdaj zmorem mnogo več, kot sem si kdaj koli mislil, da zmorem. To preteklo leto mi pomeni domala vse.«

O igralcih

Suraj Sharma (Pi Patel), sin matematika, je s starši do pred kratkim živel v predmestju južnega Delhija. Ang Lee je fanta, ki se je že v otroštvu izkazal na glasbenem področju, borilnih veščinah in ima čut za estetiko, a je brez poprejšnjih igralskih izkušenj, našel po izčrpnem in mesece trajajočem iskanju po vsej Indiji. Med sošolci je izjemno priljubljen in med prijatelji velja za dobrovoljneža, čigar navdušenje je nalezljivo in ki je vedno pripravljen zabavati druge, hkrati pa je nežen in čustven mladenič. Med snemanjem film je bil star 17 let – svoj osemnajsti rojstni dan je praznoval med snemanjem prizorov v rešilnem čolnu v velikanskem bazenu na Tajvanu. Zdaj študira na Delhijski univerzi.

Irrfan Khan (odrasli Pi Patel) je diplomiral na prestižni Narodni šoli dramskih umetnosti v New Delhiju; pred kratkim ga je indijska vlada za doprinos k indijski kinematografiji počastila z nagrado padma shri. Debitiral je v slovitem Salaam Bombay! in nato igralsko kariero nadaljeval v Mumbaju, kjer je zaslovel na TV zaslonih v priljubljeni humoristični nanizanki Banegi Apni Baat. Večina hindujskih igralcev pri srednjih letih ponikne, toda Kahn je na prizorišče prišel v letih, ko se večina drugih upokoji. Nekonvencionalni videz in prebadajoče oči so mu priskrbeli glavno vlogo v filmu Maqbool, hindujski inačici Macbetha, ki se dogaja v bombajskem podzemlju. Za vlogo je dobil nešteto nagrad, kot tudi z vlogo v filmu Haasil, vendar ga je najbolj zahtevna vloga šele čakala: v Kapadiajevem kritiško opevanem The Warrior, dobitniku bafte za najboljši film leta 2003. Kahn ima za seboj nebroj izjemnih dosežkov v indijski kinematografiji in je šele pred kratkim presedlal na angleške filme, kot so Partition, A Mighty Heart in The Amazing Spider-Man.

Tabu (Gita Patel) velja za eno najboljših in najbolj vsestranskih igralk indijske filmske industrije. Za seboj ima prek 70 filmov; leta 2011 je prejela nagrado padma shri in osvojila je med igralkami rekordnih 6 nagrad kritikov. Mlajša sestra igralke Farah Naaz je kariero začela kot otroška igralka, zaslovela pa je, ko si je za vlogo v filmu Maachis prislužila indijsko filmsko nagrado ter nato še nagradi kritikov za vlogi v filmih Virasat in Chandni Bar. . Mednarodno slavo si je prislužila z glavno vlogo v ameriškem filmu Mire Nair The Namesake.

Rafe Spall (pisatelj) sodi med najbolj obetavna angleška igralska imena. Pred kratkim je nastopil v zf trilerju Prometheus Rodleyja Scotta, pred tem v Scherfigovem One Day z Anne Hathaway in v Emmerichovem Anonymous, v Shaun of the Dead, Hot Fuzz, Kidulthood, A Good Year in The Scouting Book for Boys Kmalu ga bomo videli v Earthbound Alana Brennana. Na TV je nanizal vloge v Desperate Romantics, Pete Versus Life, The Lion in Winter, A Room with a View, He Kills Coppers Dracula… in v miniseriji The Shadow Line, v kateri igra s Chiwetelom Ejioforjem in Christopherjem Ecclestonom. Igra tudi v gledališču.

Gérard Depardieu (kuhar) je po skromnih začetkih v rodni Franciji postal mednarodni filmski zvezdnik in edinstveni igralec, ki hkrati pooseblja nežnost in surovost. Za igralcem so prek štiri desetletja kariere in več kot 170 naslovov, med katerimi so mu mnogi prinesli kritiška priznanja, nagrade in komercialni uspeh tako v Franciji kot po svetu. Krst na velikem platnu je doživel v kratkem filmu Le Beatnik et le minet in nato do zgodnjih sedemdesetih dobival manjše vloge, dokler ni nase opozoril v Les Valseuses in nato igral v Bertoluccijevem 1900, Truffautovem Le Dernier Métro, vLe Retour de Martin Guerre, Danton Jean de Florette, Camille Claudel, Cyrano de Bergerac (Depardieu je prejel nominacijo za oskarja, nagrado v Cannesu in cezarja za glavno vlogo), Green Card, Tous les matins du monde… .

O ustvarjalcih

Ang Lee (režser/producent) je eden najbolj spoštovanih in cenjenih režiserjev na svetu, dobitnik dveh oskarjev (za režijo drame Brokeback Mountain in za tujejezični film Crouching Tiger, Hidden Dragon), dveh zlatih levov iz Benetk (Lust, Caution in Brokeback Mountain) in dveh zlatih medvedov iz Berlina (The Wedding Banquet in Sense and Sensibility). Lust, Caution, ki je pobral osem tajvanskih filmskih nagrad, je tudi najdonosnejši film v kitajščini vseh časov. Njegov zadnji film Taking Woodstock se je med drugim potegoval za zlato palmo v Cannesu, pred tem pa je že omenjeni Brokeback Mountain od osmih nominacij prejel še dva oskarja (za najboljši prirejeni scenarij in glasbo), Lee pa je med ostalimi za režijo dobil še nagrado Ceha ameriških režiserjev, bafto in zlati globus. Leejev prvi film Pushing Hands je doživel velik uspeh na Tajvanu in je prvi v njegovi t.i. trilogiji »Oče ve najbolje« - sledila sta mu The Wedding Banquet (nominaciji za oskarja in zlati globus za tujejezični film) in Eat Drink Man Woman (prav tako nominaciji za oskarja in zlati globus za tujejezični film). Nadaljeval je s Sense and Sensibility (sedem nominacij za oskarja, oskar za prirejeni scenarij, zlati globus in bafta za najboljši film…), The Ice Storm, Ride with the Devil, The Hulk…

David Magee (scenarij) se je s scenarijem za Finding Neverland potegoval za oskarja in zlati globus. Skupaj s Simonom Beaufoyem je spisal scenarij za Miss Pettigrew Lives for a Day s Frances McDormand in Amy Adams.

Yann Martel (avtor knjige) je kanadski pisatelj, najbolj znan po Pijevem življenju, ki je prejel Brookerjevo nagrado. Rodil se je v Španiji in prepotoval cel planet; v Ontariu je doštudiral filozofijo in nato začel pisateljsko kariero. Za Pijevo življenje je sicer že imel precejšne izkušnje iz različnih kultur, vendar je še šest mesecev preživel v Indiji, kjer je obiskoval mošeje, templje, cerkve in živalske vrte, nato pa celo leto prebiral verska besedila in zgodbe o brodolomcih. Pisanje samo mu je vzelo še dodatni dve leti.