Harry Potter in Svetinje smrti 2. del je poslednja dogodivščina v seriji filmov o Harryju Potterju. Težko pričakovani filmski dogodek je drugi od dveh celovečernih delov in v tem finalu epskih razsežnosti se spopad med silami dobrega in zla v čarovniškem svetu razplamti v neizprosno vojno. Na kocki ni še nikoli viselo toliko; in prav nihče ni varen. A ravno Harry Potter bo morda moral žrtvovati največ, saj se bliža njegovo neizogibno soočenje z lordom Mrlakensteinom.

Tokrat bo vsega konec.

Daniel Radcliffe, Rupert Grint in Emma Watson, se še v zadnje vračajo kot Harry Potter, Ron Weasley in Hermione Granger. Pridružujejo se jim Helena Bonham Carter, Jim Broadbent, Robbie Coltrane, Warwick Davis, Tom Felton, Ralph Fiennes, Michael Gambon, Ciarán Hinds, John Hurt, Jason Isaacs, Matthew Lewis, Gary Oldman, Alan Rickman, Maggie Smith, David Thewlis, Emma Thompson, Julie Walters in Bonnie Wright.

Režijske vajeti je imel spet rokah David Yates, ki je režiral že filme Harry Potter in Febniksov red, Harry Potter in Princ mešane krvi ter Harry Potter in Svetinje smrti 1. del; Producent vseh filmov o Harryju Potterju David Heyman je produciral tudi tega, Steve Kloves je po knjigi J.K. Rowling priredil scenarij, Lionel Wigram pa je bil izvršni producent.

Za kamero so dali vse od sebe še direktor fotografije Eduardo Serra, scenograf Stuart Craig, montažer Mark Day, skladatelj Alexandre Desplat, strokovnjak za vizualne učinke Tim Burke in kostumografka Jany Temime.

O snemanju

»Čarovnik si, Harry.«

Pred desetimi leti so te štiri besede zaznamovale začetek neverjetnega filmskega popotovanja fantiča, čigar ime je postalo sinonim za čarovništvo: Harry Potter. Naslednje desetletje je filmska franšiza, ki nosi njegovo ime, na glavo obrnila celotno filmsko industrijo in hkrati spremenila življenja cele plejade generacijsko raznolike igralske zasedbe in ustvarjalcev, ki so predano oživljali sedem literarnih mojstrovin J.K. Rowlingove.

Začenši leta 2001 s prvim filmom Harry Potter in Kamen Modrosti do finala Harry Potter in Svetinje smrti v dveh delih so filmi postali najbolj donosna franšiza v zgodovini in zasvojili ves svet. Filmi in knjige so tako prepleteni s sodobno kulturo, da so besede, kot so Bunkelj, quidditch, Bradavičarka in celo nekateri uroki postali del globalnega slovarja.

David Heyman, ki je leta 1997 odkril takrat še neobjavljen rokopis za Harryja Potterja in je produciral sleherni film, priznava: »Ko sem se lotil prvega filma, si nisem niti mislil, kako obsežen bo odziv gledalcev vsa ta leta. Preseglo je vse moje sanje, zato se na izkušnjo oziram s precejšnjim ponosom in hvaležnostjo do oboževalcev in predvsem do Jo Rowling.«

Skupno so filmi pomenili za vse vpletene precejšen zalogaj – nobena druga filmska serija ni kar skozi osem celovečercev linearno sledila zgodbi, ki vključuje iste like. Kot pravi producent David Barron, je bila »izkušnja res edinstvena, a povsem odvisna od bogatega gradiva, kar se je seveda začelo s knjigami.«

Z ustvarjalne plati je bila ta enovita nit zgodbe namerna: »Natanko sem vedela, kam gre Harry,« pravi avtorica J.K. Rowling. Hotela sem podati zgolj to eno zgodbo. Zame je bilo to največjega pomena, če sem želela, da po knjigah kdaj posnamejo film; natanko tako sem morala pisati. Ko sem se srečala z Davidom Heymanom, je ta to povsem razumel.«

Neprecenljivo pomoč je Rowlingova našla v scenaristu Stevu Klovesu, ki je za velika platna prilagodil šest od sedmih knjig: »Steve je knjige res dojel,« pravi avtorica. »Vedno mi je bilo jasno, da pri prenašanju knjig na film mora priti do sprememb. A tudi prizori, ki so drugačni, so ostali zvesti duhu knjig.«

Kloves dodaja: »Na voljo smo imeli povezano, svežo zgodbo, ki, ko smo začeli, dejansko ni imela konca, saj so bile dotlej izdane le tri knjige. Čeprav je to včasih pomenilo velik izziv, sem nagonsko vedel, kam gremo. A kadar sem potreboval pomoč, sem imel v Jo zaveznico, in vsak njen nasvet se mi je zdel trezen in premišljen, čeravno v mejah razumnega. Čeprav ni nikoli povedala vsega in dobesedno, je bila vedno na voljo in me vešče usmerjala v pravo smer. Na koncu se je eno načelo izkazalo za precej zanesljivo: Naj te vodijo liki.«

Režiser Yates pravi, da so prav ob sledenju likom »v ospredje filmov prišle vrline, ki jih Jo časti v knjigah: zvestoba, ljubezen, prijateljstvo in razumevanje kot nasprotje nestrpnosti in zla.«

»Tema ljubezni je v knjigah in prav tako filmih izrazita,« pravi       Rowlingova. »V teku zgodbe so izpovedane in izkazane različne oblike ljubezni, a gotovo je najmočnejša oblika, ki izžareva iz filmov, prijateljstvo.«

Pri tem so gledalci like opazovali pri odraščanju iz otroštva v mladostništvo; z njimi so postajale bolj zrele tudi zgodbe: »Gre za spodbujanje domišljije, saj je to 'mišica', ki jo je pri odraščajočih otrocih treba razvijati,« meni Alan Rickman, ki je v vseh filmih igral skrivnostnega profesorja Rawsa. »Da se to zgodi, kot je treba, je treba razmišljati o pomembnih zadevah: Kaj je prav in kaj narobe? Komu zaupati in komu ne? Kaj pomeni biti pogumen… in kaj je to zvestoba ? Vse je tu.«

V filmu Harry Potter in Svetinje smrti, 2. del se mladi čarovniki znajdejo na prednji črti sveta v vojni. Heyman naznanja: »To je poslednja bitka za Bradavičarko, poslednja bitka za svet čarovnikov in – nekaj, kar smo pripravljali skozi celotno serijo – Poslednji spopad med Harryjem in Mrlakensteinom.«

Yates dodaja: »Pomembno je bilo serijo končati s finalom epskih razsežnosti, zato imamo bitke in zmaje, pajke in velikane… a v osrčju še vedno ostaja zgodba o likih. Spektakel je pomemben, a tisto, kar gledalce pritegne na popotovanje z liki,             je, da so jim ti liki pri srcu.«

»Če je res, kar pravijo – da ima prapalico – potem, se bojim, si oplel.«

Harry Potter in Svetinje smrti, 2. del se začne tam, kjer se je začel 1. del: s krajo, ki bo imela daljnosežne posledice. Tat je oskrunil kamnito grobnico Albusa Dumbledora in si iz rok mrtveca prisvojil prav posebno palico. Tat – lord Mrlakenstein sam – prapalico z zmagoslavno zlobnostjo dvigne proti nebu, ki skozi temačne oblake pošilja grozeče strele.

Legenda pravi, da je prapalica ena od treh svetinj smrti – poleg kamna vstajenja in plašča nevidnosti – ki lastniku družno priskrbijo oblast nad Smrtjo. Vsaka od svetinj ima svojo vrednost; prapalica naj bi bila najmočnejša čarovniška palica, kar jih pozna svet. Da je izvedel, kje je, je Mrlakenstein mučil g. Ollivanderja, ki Harryja opozori, da proti lordu nima možnosti, če se je ta res dokopal palice. Toda ta nova nevarnost Harryja ne odvrne od namere, da najde in uniči še preostale skrižvne, predmete, v katere je Mrlakenstein poskril delčke svoje duše. Še štirje so mu ostali, in dokler obstaja vsaj eden, lorda teme ne bo mogoče premagati.

Yates dodaja: »Na začetku drugega dela je Harry že mož in ne več fant; neizprosno je prepričan v svojo nalogo. Ve, da mora biti tisti, ki bo zadevo izpeljal do konca, in odločen je, da to tudi stori.«

Ko Harry, Ron in Hermione odkrijejo skrižven v bančnem trezorju Krasotilye L'Ohol, pred Gringotti ubežijo le s pomočjo iznajdljivosti in sočutja. »Na koncu,« pravi Daniel Radcliffe, ki igra Harryja, »se vsi zavedajo, zakaj so na tem potovanju, in da je to potovanje pomembnejše od njih; bolj pomembno od vseh treh, od njihovih prijateljev ali celo družine. Ti 17-letniki so dovolj pogumni in zreli, da dojamejo, da je na kocki nekaj bolj pomembnega kot njihova življenja – kar je izjemno; mislim, da je ravno zato to ganljiva zgodba.«

»Aberforth si. Dumbledorjev brat.«

Harry Potter ima z Mrlakensteinom edinstveno vez, ki ga navdaja s strahom in mu zadaja bolečine, a mu hkrati omogoča vpogled v um lorda teme. Tako uvidi, da Mrlakenstein ve, kaj naklepa s svojimi prijatelji. In da ga uničenje vsakega posameznega skržvena ne oslabi, temveč je vse bolj kot ranjena žival – torej še bolj strašen in še bolj nevaren. Hkrati Harry spozna, da se eden od skrižvenov skriva na Bradavičarki, ki pa je zdaj sovražno ozemlje, saj ga nadzorujejo Jedci smrti in dementorji. Zato se odpravijo v Meryascoveeno, kjer jih pričaka znana postava: a tisto, kat se zdi pokojni profesor Albus Dumbledore, je vresnici njegov odtujeni brat Aberforth (ki ga igra Ciarán Hinds; ustvarjalci niso hoteli, da bi si bila brata preveč podobna, so pa mojstri maske poskrbeli za dovoljšno podobnost), ki Harryja odvrača od namere, da izpolni nalogo, ki mu jo je bil dodelil njegov zaradi družinskih odločitev osovraženi brat. Toda vsem novim obtožbam na račun profesorja navkljub je Harry neomajen: »Ena od poglavitnih tem teh zadnjih filmov je zaupanje,« pravi Radcliffe. »Kako dolgo lahko Harry še zaupa človeku, čigar značaj je nenehno pod vprašajem?«

Odgovarja Barron: »Harry se odloči, da zaupa Dumbledoru, ki ga je poznal; človeku, ki je verjel vanj in ga ni nikdar pustil na cedilu. Dumbledore mu je naložil odločilno nalogo, ki jo mora izpeljati, pa naj stane, kar hoče. In jo bo.«

S pomočjo Nevilla Velerita se Harry, Ron in Hermione podajo na Bradavičarko, ki pa je pod vodstvom novega ravnatelja Rawsa bolj jetnišnica kot šola za čarovništvo. A prihod Harryja navda dijake z upanjem. »Njegova prisotnost jih navdahne; zbudi jim samozavest in zavedo se, da niso sami,« pravi Barron.

Kot skrivnostni profesor Snape Alan Rickman »z neizmerno slastjo uporablja ne le besede, temveč tudi postanke med njimi,« pravi režiser. »Nisem še delal z igralcem, ki bi svoje replike podajal tako počasi; a zaradi tega visite na sleherni besedi, slehernem postanku, slehernem vdihu, saj komaj čakaš, kaj še pride.«

»Gre predvsem za popolno predajo gradivu,« razlaga Rickman. »Jo je zastavila pot, s katere težko skreneš. Vidimo, kakšno pričesko ima, kako se oblači. Očitno ima samo eno oblačilo,« s zasmeji igralec. »Vemo, da živi osamljeno življenje. Vemo, da nikoli ne povzdigne glasu. Gre za eksplozivno energijo… ki pa je brzdana.«

»Harry Potter. Fant, ki je preživel. Pridi umret.«

Harry zbere prijatelje in profesorje ter se sooči z Rawsom, ki dramatično pobegne; toda prava bitka za Bradavičarko se šele začne, saj Mrlakensteinove sile napadejo šolo, medtem ko Harry, Ron in Hermoine iščejo še preostale tri skrižvne. Diadem Rowene Rawenclaw najdejo v sobi KŽTD, iskanje naslednjega, ki je morda najbolj nevaren, pa jih popelje v šolsko čolnarno – za razliko od knjižne inačice, kjer se ta spopad odvije v Besneči brunarici – kjer so priča, kako Mrlakenstein pokonča profesorja Rawsa…

»Ena bolj zanimivih reči Jojinih knjig je, da se liki sprehajajo med temo in svetlobo, med dobrim in zlim – tako kot vsi mi,« razlaga Heyman. »Rawsova zgodovina je precej bolj zapletena, kot bi si mislili, in gledalci bodo uživali, kako se razplete.«

Dolgo pričakovani spopad med Harryjem in Mrlakensteiom se odvije tam, kjer sta oba postala to, kar sta: na Bradavičarki, kjer se na življenje in smrt spopadejo prav vsi. Heyman, ki je pred leti opazoval, kako gradijo sceno za šolo, pravi: »Videti uničenje Bradavičarke je bila zelo čustvena izkušnja. Zelo nazorno nam je bilo pokazano, da se bližamo koncu potovanja.«

Izkušnja je bila čustvena prav za vse. David Barron je bil prepričan, »da sem pripravljen na to, saj smo dolgo vedeli, da bo enkrat konec. A vsem je bilo hudo.«

Nekaj dejstev in številk iz filmov o Harryju Potterju

Živalski igralci

• Sove in mačke je med živalmi najtežje uriti.
• Pse je najlažje uriti, saj se odzovejo vsakomur, ki se je pripravljen igrati z njimi.
• Največ število živali na prizorišču snemanja kak dan je bilo 60, za prizor v učilnici prof. McHudurre.
• Robbieju Coltrainu, ki igra Hagrida, se je nekoč v brado zapletel netopir.
• Največja žival, ki so jo pripeljali za snemanje, je bila povodni konj.
• Najmanjša žival na snemanju je bila stonoga.
• Potem ko so posneli mucke na premikajočih se slikah v pisarni prof. Temyjne, so živalce našle nove lastnike, ne da bi se ti zavedali slavne preteklosti svojih novih ljubljenčkov.
• V vseh filmih so uporabili 250 živali (ne upoštevaje žuželk).

Scenografija in rekviziti

• Število izdelanih scen: 588.
• Največja scena: Ministrstvo za čarovništvo.
• Scena, ki je stala najdlje: Velika dvorana, ki so jo uporabljali od prvega do zadnjega filma.
• Hagridovo kočo so iz studia v Lavesdenu prenesli na Škotsko in jo postavili 600 m visoko na planjavi za Jetnika iz Azkabana.
• Maketo Jazbine v velikosti 1:3 so izdelali zgolj zato, da so jo lahko požgali za prizor, ko jo Jedci smrti zanetijo v Princu mešane krvi. Izdelovali so jo 14 tednov, pogorela pa je v 6 minutah.
• Oddelek za scenografijo, rekvizite in posebne učinke je imel 58 stalno zaposlenih. V teh 10 letih so poskrbeli za nekaj izjemnih dosežkov, hkrati pa so spočeli 35 otrok!
• Dan Radcliffe je med snemanjem filmov ponosil 160 očal in uničil med 60 in 70 čarovniških palic.
• Sleherna od palic, ki jih vidite v filmih, je bila izdelana na licu mesta; nobena ni enaka drugi.
• Izdelati so morali 40 kopij medaljona Salazarja Spolzgada, da so zadovoljili propadle poskuse Rona in Harryja, da ga uničita.
• Za kredenco v Dumbledorovi pisarni so naredili 900 spominskih fiol.
• Za Marmorno stopnišče so izdelali 250 slik.
• Samo za prizore v banki v zadnjih dveh filmih so skovali 210.000 kovancev.
• Dumbledorova palica je izdelana precej prefinjeno, četudi se takrat, ko so jo izdelali, sploh ni vedelo, da gre za prapalico.
• Lokomotiva, ki poganja vlak do Bradavičarke, v resnici nosi ime Olton Hall; izdelali so jo leta 1937.
• V Veliko dvorano bi lahko spravili 22 londonskih dvonadstropnih avtobusov; izdelovalo jo je približno 30 mož, Dumbledorov stol pa je nastal po vzoru prestola v Westminsterski opatiji.
• Sceno za ministrstvo za čaranje, ki domuje pod obrambnim ministrstvom v Londonu in se ponaša tudi z okrepčevalnico Ministrski prigrizki z dvanajstimi marmornimi mizami, uvoženimi iz Francije, so gradili 22 tednov; v atrij ministrstva bi spravili 50 londonskih avtobusov.

O igralcih

Daniel Radcliffe je naslovno vlogo igral v vseh uspešnicah po knjižni seriji o Harryju Potterju J.K. Rowling.

Trenutno igra v obujeni predstavi muzikala How to Succeed in Business Without Really Trying na Broadwayu, kjer je debitiral leta 2008 v drami Equus in za vlogo prejel več nagrad in noninacij. Leto poprej je v isti drami ob navdušenju kritikov debitiral na londonskem West Endu.

Na velikih platnih ga bomo po filmu December Boys in TV filmu My Boy Jack kmalu videli v neodvisni srhljivki The Woman in Black; prvič se je predstavil kot David Copperfield v istoimenski miniseriji po knjigi Charlesa Dickensa in takoj nato zaslovel kot Harry Potter v filmu Harry Potter in Kamen modrosti. V preteklih desetih letih je vlogo nato ponovil v Harry Potter in Dvorana skrivnosti, Harry Potter in Jetnik iz Azkabana, Harry Potter in Ognjeni kelih, Harry Potter in Feniksov red ter Harry Potter in Princ mešane krvi. V zadnje prihaja v dveh filmih po knjigi Harry Potter in Svetinje smrti.

Na TV je posodil glas gostujočemu liku v risani nanizanki The Simpsons ter gostoval v nanizanki Rickyja Gervaisa Extras.

Rupert Grint je Potterjevega sošolca in privrženega najboljšega prijatelja Rona Weasleya igral v vseh filmih o Haryju Potterju.

Profesionalno igralsko kariero je začel prav s Harryjem Potterjem in Kamnom modrosti in nadaljeval v Harry Potter in Dvorana skrivnosti, Harry Potter in Jetnik iz Azkabana, Harry Potter in Ognjeni kelih, Harry Potter in Feniksov red ter Harry Potter in Princ mešane krvi. Za vlogo v celotni seriji je s soigralcema Radcliffom in Watsonovo prejel nagrado za izjemne dosežke britanske filmske revije Empire.

Vmes je posnel film Thunderpants s Simonom Callowom, Stephenom Fryem in Paulom Giamattijem, leta 2006 je ob Julie Waters in Lauri Linney igral v hvaljenem neodvisnem celovečercu Driving Lessons inpred kratkim v Cherrybomb, lansko jesen pa je ob Billu Nighyju in Emily Blunt nastopil v akcijski komediji Wild Target, posneti po francoskem filmu Cible émouvante.

Emma Watson je privržena prijateljica Harryja Potterja in Rona Weasleyja v vseh filmih v franšizi in se vrača tudi v zadnjih dveh filmih; kariero je začela prav s Harryjem Potterjem in Kamnom modrosti in za vlogo prejela nagrado za najboljšo novinko, za vlogo v nadaljnjih filmih v franšizi pa je dobila ali se potegovala za še več nagrad.

Kmalu jo bomo ob Michelle Williams videli v filmu My Week with Marilyn in v neodvisnem celovečercu Perks of Being a Wallflower. V TV drami Ballet Shoes je nastopila ob Victorii Wood, Richardu Griffithsu in Emilii Foxu in leta 2008 posodila glas princeski Grah v risanem filmu The Tale of Despereaux.

Poleg tega je predana modi: tesno je sodelovala s proizvajalcem organskih oblačil People Tree, ki trguje po načelu t.i. pravične trgovine, in oblikovala novo najstniško modno linijo za Burberry.

Helena Bonham Carter se vrača v vlogi pripadnice Jezdecev smrti in fanatične privrženke lorda Mrlakensteina Krasotilye L'Ohol, ki jo je prvič upodobila v filmu Harry Potter in Feniksov red, nato pa še v Harry Potter in Princ mešane krvi ter v Harry Potter in Svetinje smrti., 1. del.

Dvakratna oskarjevka se je za kipec nazadnje potegovala z vlogo žene kralja Georgea VI. v filmu The King’s Speech, ki ji je prinesel še bafto in druge nominacije, med njimi za zlati globus.

Prvega oskarja, nagrade različnih kritiških združenj in nominacije za zlati globus, bafto in nagrado Ceha filmskih igralcev si je prislužila z vlogo v romantični kostumski drami The Wings of the Dove po romanu Henryja Jamesa. Na velikih platnih je debitirala kot naslovna junakinja zgodovinskega epa Lady Jane Trevorja Nunna in takoj zatem z Jamesom Ivoryjem posnela odmevno uspešnico A Room with a View po romanu E.M. Forsterja, nato pa nastopila še v adaptacijah dveh romanov istega avtorja Where Angels Fear to Tread v režiji Charlesa Sturridgeja in v Ivoryjevem Howard’s End, ki ji je prinesel prvo nominacijo za bafto.

Med drugimi je igrala v filmih Hamlet Franca Zeffirelija ob Melu Gibsonu, Mary Shelley’s Frankenstein Kennetha Branagha, Mighty Aphrodite, Twelfth Night, Fight Club, Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street, Alice in Wonderland, Big Fish, Planet of the Apes, Charlie and the Chocolate Factory (slednjih pet s soprogom, režiserjem Timom Burtonom), Terminator Salvation, Carnivale, Novocaine, The Heart of Me, Till Human Voices Wake Us in Conversations with Other Women. Glas je posodila liku v Burtonovi risanki Corpse Bride in v z oskarjem nagrajeni risanki Wallace & Gromit in The Curse of the Were-Rabbit.

Na TV si je prislužila nominacije za več nagrad z vlogami v TV filmu Live from Baghdad, miniserijah Merlin in Fatal Deception: Mrs. Lee Harvey Oswald. Igrala je še v miniseriji Henry VIII ter TV filmih Magnificent 7 in Enid.

Na odrskih deskah je stala v postavitvah dram, kot so The Woman in White, The Chalk Garden, The House of Bernarda Alba in Trelawny of the Wells.

Robbie Coltrane je znova priljubljeni šolski skrbnik Ruralus Hagrid, ki skrbi za vsa bitja. Coltraine je bil z vlogo, ki jo igra že od prvega filma, Harry Potter in Kamen modrosti, v igri za več prestižnih nagrad.

Na obsežnem seznamu njegovih filmov so The Brothers Bloom, Ocean’s Twelve, Van Helsing, The Adventures of Huckleberry Finn, From Hell, bondiadi The World is Not Enough in Goldeneye, Message in a Bottle, Buddy, The Pope Must Die, Nuns on the Run, Henry V Kennetha Brannagha, Let It Ride, Bert Rigby, You’re a Fool, Mona Lisa, Defense of the Realm, Absolute Beginners…, vendar pa je bržkone najbolj znan po glavni vlogi v nanizanki (in dodatnih samostojnih filmih) Cracker, ki mu je prinesla nešteto nagrad, med njimi kar tri zaporedne bafte.

Priljubljen je postal v zgodnjih osemdesetih z nastopi v humorističnih oddajah, kot so Alfresco, Kick Up the Eighties, Laugh??? I Nearly Paid My Licence Fee in Saturday Night Live ter nato v izpeljankah TV serij Blackadder the Third in Blackadder’s Christmas Carol, v seriji Tutti Frutti ter v TV filmih The Ebb-Tide, Alice in Wonderland, The Planman, pri katerem je bil tudi izvršni producent, in v miniseriji Murderland.

Leta 2006 je za svoje zasluge za dramske umetnosti prejel priznanje Reda britanskega imperija.

Ralph Fiennes je znova zlobni lord Mrlakenstein, eden najbolj strašnih in neusmiljenih negativcev sodobne literature in filma. Prvič ga je upodobil v filmu Harry Potter in Ognjeni kelih.

Leta 2010 je debitiral kot režiser s posodobljeno verzijo Shakespearjevega političnega trilerja Coriolanus, v katerem z Gerardom Butlerjem in Vanesso Redgrave tudi igra. Istega leta je igral v Nanny McPhee Returns ob Emmi Thompson in v Clash of the Titans z Liamom Neesonom. Trenutno snema nadaljevanje slednjega.

Dvakratni nominiranec za oskarja si je prvo nominacijo (in še več drugih nominacij in nagrad) prislužil v Spielbergovi drami Schindler’s List, drugo pa v Minghellinem The English Patient. Kup nagrad in nominacij si je prislužil z vlogo v drami The Constant Gardener. Leta 2008 je bil v igri za dve nagradi Neodvisnega britanskega filma kot igralec v stranskih vlogah v The Duchess ob Keiri Knightley, s katero se je potegoval tudi za zlati globus, in v In Bruges s Colinom Farrellom. Igral je tudi v dramah The Reader s Kate Winslet in devetkratnem nominirancu za oskarja The Hurt Locker Kathryn Bigelow. V filmu za HBO Bernard and Doris je igral ob Susan Sarandon in si prislužil nominacijo za emmyja, zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev.

Med ostalimi je posnel filme The White Countess James Ivoryja, risanka Wallace & Gromit in The Curse of the Were-Rabbit, Cemetery Junction, Nanny McPhee and the Big Ban, Red Dragon, The End of the Affair, The Good Thief, Spider, Chromophobia, Onegin, Sunshine, Maid in Manhattan, risanko The Prince of Egypt, The Avengers, Oscar and Lucinda, Strange Days, Quiz Show in Wuthering Heights, v katerem je debitiral.

Kariero je začel na londonskih odrskih deskah in nadaljeval na Broadwayu (Hamlet, Ivanov, Richard II, Coriolanu, The Talking Cure, Brand, Julius Caesar…), kamor se je po uspešni sezoni v Dublinu vrnil v drami Faith Healer in si prislužil nominacijo za tonyja. Nazadnje je v gledališču nastopil na londonskih odrih v igrah The God of Carnage in Oedipus.

Alan Rickman je še zadnjič skrivnostni profesor Robaus Raws. Pred kratkim je igral v filmski inačici Sondheimovega muzikala Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street Judgea Turpina in Tima Burtona; s slednjim je sodeloval tudi pri filmu Alice in Wonderland.

Ko je leta 1988 debitiral v akcijski uspešnici Die Hard, je bil v rodni Angliji že dovršen in nagrajevan gledališki igralec, za tem pa nenehno hvaljen za delo na televiziji in filmu: leta 1992 je dobil bafto za vlogo šerifa v Robin Hood: Prince of Thieves; za taisti film in za vlogi v Minghellovem Truly, Madly, Deeply in Poliakoffovem Close My Eyes je isto leto dobil nagradi časopisa Evening Standard in nagrado londonskih kritikov, slednji pa so ga nagradili še za film Quigley Down Under. Za vlogi v Sense and Sensibility Anga Leeja in Michael Collins Neila Jordana je bil v igri za novo bafto, za vlogo v HBO-jevem Rasputinu pa je leta 1997 prejel emmyja, zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev; za emmyja je bil v igri tudi s TV filmom Something the Lord Made.Lani je z Emmo Thompson igral v TV filmu The Song of Lunch. Med njegovimi ostalimi filmskimi naslovi so še Bottle Shock, Nobel Son, Perfume: The Story of a Murderer, Snow Cake, Love Actually, Blow Dry, Galaxy Quest, Dogma, Judas Kiss in Mesmer.

Leta 1997 je debitiral kot režiser z The Winter Guest z Emmo Thompson po scenariju in izvirni drami Sharmana Macdonalda in se z nji potegoval za več nagrad na Beneškem festivalu. Režiral je tudi gledališke postavitve The Winter Guest, My Name is Rachel Corrie in Creditors.

O ustvarjalcih

David Yates (režiser) je režiral uspešnico Harry Potter in Feniksov red, za katero je prejel nagrado revije Empire, Harry Potter in Princ mešane krvi in oba filma Harry Potter in Svetinje smrti.

Večkrat nagrajenih televizijski režiser je prvo bafto za televizijske dosežke prejel za delo pri miniseriji The Way We Live Now. Leta 2003 je režiral nadaljevanko State of Play, za katero se je potegoval za bafto in osvojil nagrado za izjemen režijski dosežek Združenja režiserjev Velike Britanije. Naslednje leto je režiral dramo v dveh delih Sex Traffic, zadnjo dobil še eno bafto in si za ta neizprosen prikaz trgovanja s spolnimi uslugami prislužil tudi nemalo mednarodnih nagrad.

Za nagrado emmy je bil nominiran leta 2005 za TV film The Girl in the Café z Billom Nighyjem in Kelly Macdonald za mrežo HBO; za TV je režiral tudi film The Young Visiters z Jimom Broadbentom in Hughom Lauriejem ter miniserijo The Sins.

Kariero je začel s kratkim filmom When I Was a Girl, ki ga je tudi spisal in zanj dobil več mednarodnih nagrad. Za film Good Looks, s katerim je o opravil maturo, je dobil nagrado na chicaškem filmskem festivalu, njegov prvi celovečerec pa je bil The Tichborne Claimant s Stephenom Fryem in Johnom Gielgudom. Njegov zadnji kratki film Rank iz leta 2002 se je potegoval za bafto.

J.K. (Joanne Kathleen) Rowling (pisateljica/producentka) je avtorica uspešne serije knjig o Harryju Potterju, ki jo širom po svetu z užitkom prebira na milijone otrok. Prvi v seriji romanov, Harry Potter in Kamen modrosti, je izšel leta 1997, zadnji, sedmi, Harry Potter in Svetinje smrti, pa deset let pozneje. Vsaka od knjig je podrla prodajne rekorde, celotna serija pa je po svetu doslej prodala prek 400 izvodov knjig v 69 jezikih in se preselila tudi na filmska platna.

Za nameček je Rowlingova spisala še dve knjigi, ki se v romanih pojavita kot Harrjeva učbenika: Fantastic Beasts and Where to Find Themin Quidditch Through the Ages. Decembra 2008 je objavila še The Tales of Beedle the Bard, zaslužek vseh treh pa je šel v dobrodelne namene. Tudi sicer se pisateljica veliko udejstvuje na dobrodelnem področju; med drugim je ustanovila fundacijo Volant, ki ponuja pomoč pri težavah pri socializaciji in pri raziskovanju multiple skleroze, ter fundacijo Lumos za slabše preskrbljene otroke.

Za zasluge za otroško literaturo je pisateljica prejela priznanje Reda britanskega imperija in več dodatnih častnih nazivov in odličij.

Steve Kloves (scenarist) je prispeval scenarij za vse razen enega od osmih filmov iz franšize Harry Potter: Harry Potter in Dvorana skrivnosti, Harry Potter in Jetnik iz Azkabana, Harry Potter in Feniksov red ter Harry Potter in Princ mešane krvi, v zadnje pa se posveča še dvema filmoma po knjigi Harry Potter in Svetinje smrti. Za svoje delo pri filmih Harry Potter in Kamen modrosti ter Harry Potter in Dvorana skrivnosti je bil nominiran za otroško bafto.

Za hvaljeno dramo Wonder Boys z Michaelom Douglasom, Tobeyjem Maguirom in Frances Mcdormand je bil leta 2000 v igri za oskarja za scenarij po predlogi, za bafto, zlati globus in nagrado Ceha ameriških scenaristov, dobil pa je nagrado kritikov.

Kariero pri filmu je začel leta 1984 s scenarijem za dramo o drugi svetovni vojni Racing with the Moon s Seanom Pennom, Elizabeth McGovern and Nicolasom Cageom. Leta 1989 je kot režiser debitiral s filmom The Fabulous Baker Boys z Jeffom in Beaujem Bridgesom ter Michelle Pfeiffer, ki si je nabral nekaj nominacij za oskarje – med njimi za Michelle Pfeiffer, ki je za vlogo dobila zlati globus in bafto – ter za več drugih nagrad za scenarij.

Napisal je in režiral tudi psihološki triler Flesh and Bone z Dennisom Quaidom, Meg Ryan in Gwyneth Paltrow.