O zgodbi

Ko na dekle iz Kalifornije, Susan Murphy (REESE WITHERSPOON), na poročni dan iznenada trešči meteor, v trenutku zraste v 15-metrsko velikanko. Pridrvi vojska, ki Susan ujame in jo odpelje v tajno vojaško oporišče. Tam ji izberejo pošastno ime - Agromnika - in zaprejo k druščini drugih nenavadnih pošasti, ki jo sestavljajo genialni dr. Ščurek (HUGH LAURIE), mišičasti pol opičnjak, pol riba Manjkajoči člen (WILL ARNETT), želatinasti in neuničljivi BOB (SETH ROGEN) ter 105-metrska ličinka Insektozaver. Vendar tam ne ostanejo dolgo. Na Zemlji namreč pristane skrivnostni robot iz vesolja in sproži paniko, ko poskus miroljubne navezave stikov propade. V obupanem zadnjem poskusu, da bi rešili planet, predsednik ZDA (STEPHEN COLBERT) odobri predlog generala G. R. Abnerja Shunterja (KIEFER SUTHERLAND), da bi robota napadli s pošastmi, ki jih je uspel ujeti v zadnjih 50 letih.

V galaksiji, podobni naši …

Zgodbe o pošastih, stvorih in nezemeljskih bitjih so stoletja zabavale, strašile in vznemirjale ljudi po vsem svetu. S pojavom filma in televizije se je človeška domišljija še razmahnila in zlasti v 50. in 60. letih 20. stoletja so takšne ali drugačne pošasti povzročile prenekatero neprespano noč med obiskovalci kino dvoran.

Že ob sami besedi "pošast", zlasti, če jo spremlja še beseda "vesolje" marsikateremu filmskemu ustvarjalcu zažarijo oči. In tudi režiserja tega filma, ki sta bila v mladosti prilepljena na TV zaslon, ko so ob sobotah popoldne predvajali drugorazredne grozljivke, nista nič drugačna. Oboževala sta tudi revijo Mad, ki je v tistem času prinesla nekaj ikonskih znanstvenofantastičnih podob. Ko se jima je ponudila priložnost posneti animirano zgodbo, ki časti vse njune junake iz otroštva, sta jo zgrabila z obema rokama.

Izbira igralcev za posamezne vloge je bila vse prej kot spontana. Poklicali so vse, ki bi lahko sodelovali, a včasih posreduje tudi prst usode, kot se spominja režiser Letterman: “Reese Witherspoon smo srečali, ko jo je Jeffrey pripeljal v studio in ji razkazoval različne projekte, med katerimi bi lahko izbirala, če bi ji bil kateri všeč. S Conradom sva ji predstavila zgodbo in poudarila, da bo v tem filmu imela ženska glavno vlogo, kar naj bi na nek način odtehtalo množico moških, ki jih imamo v filmu. Ko je to slišala, so ji oči kar zažarele.”

“Videla se je v liku Susan,” dodaja Vernon. “Še isti dan je Jeffreyju poslala e-pošto, da hoče sodelovati!” 

Ustvarjalcev ni prepričala samo z oskarjem in dosedanjimi uspehi. Všeč jim je bila tudi zamisel, da drobno dekle igra velikanko, ki si najprej zamišlja življenje v senci svojega bodočega moža, nato pa odkrije moč v sebi in s pomočjo čudaških prijateljev spozna, da je fino biti malce drugačen. In to je sporočilo, ki ga je igralka hotela prenesti tudi svojim otrokom.

In kako naj opišemo najpametnejšo pošast, ki jo Susan sreča v oporišču? Odbit! Ščurki veljajo za najhujšo golazen, večini ljudi se gnusijo, zato so ustvarjalci hoteli za vlogo najti nekoga, ki bi v vlogo prinesel nekaj nujno potrebnega humorja in prikazal ščurke v drugačni luči. Ampak tudi humor, ki bi ga pripisali ščurku, ni vsakdanji humor, zato je bila vloga kot pisana na kožo britanskemu igralcu Hughu Laurieju, ki je v ZDA z vlogo dr. Housa ponesel humor v povsem nove razsežnosti, pri nas pa se je za vedno zapisal v spomin z vlogami v norih britanskih komedijah, na primer v Černem gadu.

Zanj je bila vloga genialnega ščurka sanjska, zato jo je takoj sprejel. Dogovor pa je pospremil z izrazom na obrazu, ki je vsem prisotnim dal vedeti: "Zakaj me sploh sprašujete?"

Naslednja pošast, pol opica in pol riba, imenovana Manjkajoči člen, je bila prvo bitje, ki je pred davnimi časi sklenilo priti iz vode na kopno. Žal se je malo uštel in vodo zapustil na vrhuncu ledene dobe, zato je v trenutku postal ledena kocka. Tisoče let pozneje, ko so ga paleontologi odtalili, se je hotel vrniti v svoj košček morja, a žal zdaj tam stoji letovišče. Vojska ga je prijela in zaprla. V plavutke Manjkajočega člena je stopil komični kameleon Will Arnett.

Druščino pošasti dopolnjujeta BOB, oživela želatinasta masa na trenutke bistrih domislic, čeprav večino časa tega ni opaziti, in toplega srca, kolikor je nekdo brez možganov in srca sploh lahko, ter orjaški Insektozaver, ki pa se ne oglaša, samo svilo strelja.

Galaksar je tiranski in oblasti željni vesoljec, ki hoče uničiti vse prebivalstvo na Zemlji in ga nadomestiti s svojimi kloni. Megalomansko, ni kaj. A kot vsi megalomani in zavojevalci je tudi on v resnici tak samo zaradi kopice kompleksov. Galaksar pa je po eni strani skupek vseh doslej znanih vesoljskih podležev, po drugi strani pa edinstven.

Če je Galaksar vladar v vesolju, no, vsaj rad bi bil, je oblast na Zemlji v rokah predsednika Hathawaya. Glas mu je posodil Stephen Colbert, ki je ustvarjalce filma prepričal predvsem z imitacijo mlajšega Georgea Busha. Tudi njega ni bilo treba prepričevati, da je vlogo sprejel.

Obrambne sile na Zemlji pa vodi general G. R. Abner Shunter, silak, ki živi za vojsko, ne pozna drugega, če gre soditi po njegovih letih, ki jih sicer nikakor ne kaže, pa se je bojeval že v ameriški državljanski vojni. Nobena vojaška ukana mu ni tuja, že sama njegova prisotnost vliva strah, a globoko v srcu je poštenjak.

Ekipa in igralci so se filma lotili resno, kot bi šlo za igrani film. Čeprav je okolica v določenih trenutkih stilizirana ali izkrivljena, da pošasti bolje sodijo vanjo, so se držali osnovnega načela - če posnetek ne bi bil izvedljiv v igranem filmu, ga v risanki ne sme biti. Ne glede na to, da si z animacijo lahko privoščiš vse. Vključili so tudi prizore, podobne posnetkom iz roke, v akcijskih sekvencah so se zgledovali po dinamiki igranih filmov in nadaljevank, česar doslej v animaciji še nismo videli. To je v risanko vneslo novo dimenzijo. Sam pristop k snemanju je poskrbel, da film deluje bolj resnično kot navadna risanka. Poleg tega se delno dogaja       v resničnem svetu, oziroma na prizoriščih, ki jih vsi dobro poznamo, na primer na slovitem mostu Golden Gate. Ker je most deloval kot svojevrsten lik v filmu, so se ga tudi animatorji tako lotili. S programsko opremo, ki so jo zasnovali za Shreka in izpolnili za Kung Fu Pando, so most lahko animirali, kot bi bil marioneta, ga zvijali, premikali ... In še zanimivost s tega najbolj zapletenega in zahtevnega prizorišča v celem filmu. Animatorka Line Andersen je po postavi podobna Susan, kakor so si jo zamislili avtorji. Visoka je, vitka in športna. Modelar Facundo Rabaudi je iz pene izdelal maketo San Francisca, dodali so zgradbe v primernem merilu, Andersenovo so oblekli v oblačila, podobna Susaninim, nato pa so tako dobljeno "velikanko" spustili v miniaturno mesto in jo posneli. Ogledovala si je zgradbe, pomečkala nekaj avtomobilčkov, počela je vse, kar bi verjetno počel velikan v pravem mestu. Po maketi so razpostavili miniaturne kamere, ki so posnele velikanko iz različnih zornih kotov, nato pa so to uporabili kot osnovo za animacijo, da gledalec zares dobi občutek, kako bi bilo, če bi skozi okno na vrhu stolpnice zagledal ogromno žensko.

Pošasti proti Nezemljanom je prvi DreamWorksov animirani film v InTru™ 3D formatu, ki omogoča ostrino in pravo tridimenzionalno doživetje na vsem platnu.